Predstavniki potencialnih koalicijskih partneric so se danes na čelu z mandatarko Alenko Bratušek v DZ pogajali o dveh najtrših orehih pri sestavi nove vlade – o slabi banki in o državnem holdingu. Pri teh dveh vprašanjih sta si navzkrižnih stališč zlasti SD in DL, ki tako iščeta kompromis.
Po pogajanjih je vodja poslancev DeSUS Franc Jurša ocenil, da so stranke, ki imajo najbolj različna stališča glede slabe banke in državnega holdinga, dokaj blizu rešitvam, zato meni, da bodo v prihodnjih dneh to vprašanje razrešili. Kot je pojasnil, so šli na pogajanjih "postopno od točke do točke, se dogovarjali, nekatere zadeve razčistili", nekatere pa bodo še v prihodnjih dneh.
Na vprašanje, katera od strank je popustila, je odgovoril le z besedami, da spoštujejo izjavo mandatarke, in sicer, da bo vsak moral narediti korak nazaj. "Jaz menim, da bodo politiki in tudi strokovnjaki to tudi storili," je dejal. Po njegovih besedah ima Bratuškova že ime za novega finančnega ministra, a tega imena ni izdala.
Nekdanji minister Janez Šušteršič o vsebini pogajanj ni govoril. Dogovorjeni so namreč, da pred končnim dogovorom ne bodo obveščali javnosti. Prav tako ni povedal, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Pojasnil pa je, da svojih stališč, ki jih zastopa ob oblikovanju nove vlade, ni spremenil.
Drugi udeleženci pogajanj izjav niso dajali.
'Opustitev projekta slabe banke bi nas lahko približala bankrot'
Še pred začetkom pogajanj je Šušteršič dejal, da še vedno ne ve, kakšna bi lahko bila polovična rešitev glede slabe banke. Te se, kot je že dejal, ne da narediti "na pol".
Pričakuje, da ima SD manevrski prostor, sicer "verjetno ne bi vabili na pogajanja". Prav zato, ker je SD od vsega začetka nasprotovala slabi banki in državnemu holdingu, pa je Šušteršič sodelovanje v novi vladi odpovedal, je spomnil. "Danes bomo videli, koliko so pripravljeni popustiti, zato da bi oblikovali vlado. Očitno je to tisto, kar si najbolj želijo," je ocenil nekdanji minister.
Medtem pa poslanec SD Dejan Židan meni, da se bodo "ob dobri volji, razumu, ki ga imamo, in želji, da Sloveniji pomagamo, dogovorili".
Šušteršič je na vprašanje, ali bi bil sprejemljiv model, po katerem bi se na slabo banko prenesle le najslabše terjatve, odgovoril, da nikoli ni bilo mišljeno, da se na to banko prenašajo dobre terjatve.
Opustitev projekta slabe banke bi po njegovih besedah pomenila zlasti to, da bi Slovenija ostala brez izvedljive rešitve za reševanje položaja v bankah, da bi vsi spet čakali pol leta, kakšna bo rešitev, vmes pa bi boniteta države padala, tako kot pada boniteta bank. "To bi nas dejansko lahko nevarno približalo bankrotu," se podobno, kot je v ponedeljek opozoril predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša, strinja Šušteršič.
Glede na vse, kar je bilo v zadnjem letu izrečenega in narejenega, pri čemer Šušteršič navaja tudi ustavno presojo zakona o slabi banki in holdingu ter referendumske pobude, sam težko verjame, "kakšen bo dogovor na papirju, da ne bi za tem dogovorom ves čas bilo nasprotovanje tem projektom". "Ne vem, zakaj bi sebe postavljal v položaj, da bi se boril za nekaj, v kar drugi ne verjamejo. Ali pa vsaj del koalicijskih partneric ne verjame," je dejal.
Pojasnil pa je, da na pogajanjih sodeluje kot strokovnjak, kot nekdanji finančni minister, ki predstavlja argumente za pripravljene rešitve. Upa, da mu bodo prisluhnili in ga razumeli. Na vprašanje, ali bi ga zanimalo izvršno mesto v slabi banki, pa je odgovoril, da se bo o tem in kakšnih drugih zaposlitvah pogovarjal s tistimi, ki te zaposlitve dajejo, ne pa z mediji.
'Treba je zamašiti luknje, kjer odteka kri'
Da glede izpeljave projekta slabe banke ni prostora za velika pogajanja, je opozoril tudi poslanec DL Bojan Starman. Po njegovih besedah je treba "takoj zamašiti tiste luknje, pri katerih odteka kri in pripeljati nove dotoke krvi. Torej izboljšati konkurenčnost gospodarjenja in začeti odpirati delovna mesta".
"Kaj je treba narediti pri tem, je tako jasno, da to preprosto morajo narediti. Ne glede na to, ali vodjem strank potencialnih koalicijskih partneric to ugaja ali ne," je jasen Starman. Tudi če gremo "jutri na volitve in če SD dobi 90 odstotkov glasov, bo morala o tem spremeniti mnenje", je dodal.
Glede varčevanja je prepričan, da si večjega primanjkljaja, kot je zdaj, ne morejo narediti. Dvig DDV pa je, opozarja, kratkotrajen učinek: "Tako kot da bi pojedel aspirin. Za nekaj minut te preneha boleti glava, zatem pa te še bolj boli".
Pogajanj sta se med drugim udeležila tudi prvak DL Gregor Virant in Robert Golob iz PS.
Soglasni na področju zdravstva
Da imajo člani ekspertne skupine morebitnih koalicijskih strank praktično enake poglede na sedanje razmere v zdravstvu in tudi na razvoj zdravstva v prihodnje, pa je povedal minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle in v ekspertni skupini zastopa DeSUS, Tomaž Gantar.
Dejal je, da so se na sestanku vsi strinjali, da je zdravstvo javno in dostopno ter da je treba zagotoviti dolgoročno vzdržnost pri financiranju in zagotavljanju zdravstvenega varstva za vse. "Ni bilo govora o nobeni privatizaciji. To je zelo pomembno, da je naše stališče enotno, tako da ne vidimo nobene ovire, da ne bi mogli sodelovati," je poudaril.
Glede reševanja trenutnega finančnega položaja v zdravstvu so se po Gantarjevih besedah na sestanku vsi strinjali, da je treba sprejeti interventne ukrepe. O konkretnih ukrepih ni želel govoriti. Dejal je, da je njihov nabor širši in da bo treba poseči na več področjih. Meni pa, da teh ukrepov ne bo težko uskladiti.
Na vprašanje, ali bo ostal minister za zdravje, je Gantar dejal, da danes niso imeli mandata govoriti o kadrovskih rešitvah, ampak predvsem o vsebinskih pogledih. Sicer pa po Gantarjevih besedah danes niso govorili samo za eno leto vnaprej, pač pa so se pogovarjali o dolgoročnih pogledih na zdravstvo.
KOMENTARJI (846)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.