Mladi v Sloveniji so vse bolj razočarani

Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb na mariborski univerzi je skupaj z nemško fundacijo Friedrich Ebert Stiftung v Mariboru pripravil mednarodno konferenco o mladih v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Na njej so predstavili lansko raziskavo, ki v primerjavi s tisto izpred treh let kaže, da se nekateri zaskrbljujoči trendi nadaljujejo.

Raziskovalna ekipa, ki je že leta 2010 izvedla odmevno študijo Mladina 2010, je lani pod vodstvom Sergeja Flereta in pod pokroviteljstvom omenjene nemške fundacije izvedla še eno podobno raziskavo na reprezentativnem nacionalnem vzorcu mladih med 16. in 27. letom.

Kot je danes povedal vodja raziskave Sergej Flere, je iz raziskovalnega poročila razvidno, da se nekateri zaskrbljujoči trendi, ki so jih raziskovalci zaznali že leta 2010, nadaljujejo. To še posebej velja za brezposelnost, kjer so mladi v vedno slabšem položaju v primerjavi s starejšimi, še posebej hitro pa se poslabšuje splošen položaj mladih žensk na trgu dela.

"Tako je na primer med delovno aktivnimi mladimi moškimi skoraj polovica zaposlenih za polni delovni čas, med delovno aktivnimi ženskami pa je takih le četrtina. Zelo jasno se kaže tudi trend naraščanja fleksibilnosti mladih na trgu dela. Poleg tega, da jih velika večina pristaja na negotove oblike zaposlitve, jih vedno več dela tudi izven okvirov svoje formalne izobrazbe, vedno več pa jih je za pridobitev zaposlitve pripravljenih pristati tudi na nižje plačilo," pravi Flere.

Glede na neugodne razmere na trgu dela po njegovem ni presenetljivo, da se še vedno zelo visok delež mladih zadržuje v formalnem izobraževanju, ki je po rezultatih raziskave v mednarodni primerjavi sorazmerno socialno naravnano in delovno nezahteveno. Poleg socialne varnosti, ki jo nudi vključenost v formalno izobraževanje, so mladi še vedno deležni relativno visoke podpore s strani svojih družin, deloma pa tudi s strani države, zato je stopnja revščine mladih v Sloveniji daleč pod povprečjem Evropske unije.

Pri tem je zanimivo, poudarja Flere, da se je trend podaljševanja bivanja pri starših obrnil. Če je leta 2010 pri starših živelo še 90 odstotkov mladih, je teh bilo lani le še dobrih 85 odstotkov. Takšen rezultat potrjujejo tudi podatki Eurostata, po katerih je Slovenija po deležu s starši živečih mladih v obdobju 2008-2011 zdrsnila iz drugega na peto mesto v evropski osemindvajseterici.
Nasprotno pa se je še dodatno poglobil trend nezaupanja mladih do politike, ki je po Fleretovih besedah brez dvoma doseglo zgodovinsko dno. Med 907 anketiranimi namreč ni bilo niti enega, ki bi izrazil visoko zaupanje do političnih strank, v zadnjem obdobju pa se je to nezaupanje v veliki meri razširilo tudi na odnos do Evropske unije.

"Medtem ko je leta 2000 le slaba petina mladih pričakovala negativen ekonomski učinek vstopa Slovenije v EU, jih danes dve tretjini menita, da ima EU na Slovenijo pretežno negativne gospodarske in politične učinke. Kar 45 odstotkov pa jih celo meni, da bi bilo bolje, če bi Slovenija opustila Euro in izstopila iz EU," je še dodal vodja raziskave.