Janukovič ima svoj načrt za Ukrajino: referendum o federalizaciji in sistemu oblasti

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je oblasti v Kijevu obtožil, da so prekršile v Ženevi sprejeti dogovor. Dejal je, da ukrajinska vlada – ki jo Rusija sicer ne priznava – ni storila nič, da bi razorožili ukrajinske skrajneže, še posebej ne ultranacionalističnega Desnega sektorja.

Lavrov je kritiziral kijevske oblasti, da dopuščajo provladnim aktivistom, da zasedajo Trg neodvisnosti v Kijevu. Streljanje na neoborožene ljudi v noči na veliko noč je po besedah Lavrova nesprejemljivo.

Lavrov je danes zagotovil, da bo Rusija preprečila vse poskuse netenja državljanske vojne v Ukrajini. "Tisti, ki poskušajo zanetiti državljansko vojno, izvajajo kriminalna dejanja. Rusija tega ne bo samo obsodila, temveč bo te poskuse preprečila," je dejal ruski zunanji minister.

V ukrajinskem Slavjansku po uvedbi policijske ure mirno

Po nedeljskem smrtonosnem strelskem obračunu med proruskimi separatisti in napadalci, domnevno iz ukrajinske nacionalistične skupine, so v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine uvedli policijsko uro, ki velja med polnočjo in 6. uro zjutraj. Po uvedbi policijske ure je nocojšnja noč minila mirno. Separatisti sicer poročajo o petih mrtvih, medtem ko so ukrajinske oblasti potrdile tri smrtne žrtve.

Vladna poslopja v Slavjansku kljub določilom četrtkovega mednarodnega dogovora v Ženevi, ki zapoveduje odpravo nezakonitih zasedb javnih poslopij in mest, še vedno obvladujejo proruski separatisti. V nedeljo so celo prosili Rusijo, naj v Slavjansk pošlje mirovne vojake, ki bi prebivalstvo ščitili pred ukrajinskimi nacionalisti, ki naj bi jih na vzhod države pošiljale ukrajinske oblasti.

Proruska stran in Rusija sta za smrtonosni napad okrivile ukrajinski ultranacionalistični Desni sektor, ki je sicer sodeloval v brutalnih protestih v Kijevu, ki so z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča. Proruski separatisti trdijo, da so na prizorišču napada odkrili dokumente in predmete, ki naj bi pripadali Desnemu sektorju. Ta organizacija pa kakršnokoli vpletenost v napad vztrajno zavrača.

Putin bi iz Krima naredil ruski Las Vegas

Ruski predsednik Vladimir Putin bi polotok Krim, ki si ga je Rusija nedavno priključila, očitno rad spremenil v ruski Las Vegas. V ruski parlament je danes namreč poslal zakon, ki bi Krim spremenil v zakonito igralniško območje. Rusija verjetno tako poskuša najti načine, da krimski polotok izvleče iz revščine.
Rusija ima trenutno štiri uradna vladna območja, kjer je igralništvo dovoljeno. Krim bi tako lahko postal peto območje.

Točne meje nove igralniške cone bodo določile lokalne oblasti na Krimu, se glasi Putinov osnutek zakona, ki pa po vsej verjetnosti v parlamentu ne bo naletel na pretirano nasprotovanje.

Obstoječa ruska igralniška območja se nahajajo blizu pristanišča Vladivostok ob obali Tihega oceana, v enklavi Kaliningrad, črnomorski regiji Krasnodar in regiji Altaj. Te cone so bile ustanovljene, potem ko je Putin leta 2009 sprejel strogo zakonodajo proti igralništvu, zaradi katere so se zaprli casinoji po vsej državi.

Pred uvedbo igralniških območij je po Rusiji obratovalo okrog 12.000 casinojev, njihov letni promet pa je znašal približno 5,5 milijarde ameriških dolarjev. Večina casinojev se je nahajala v Moskvi in Sankt Peterburgu.

Janukovič ima svoj scenarij

Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes v luči zaostrovanja položaja na vzhodu Ukrajine predlagal, da se vse ukrajinske oborožene sile umaknejo v vojašnice, da se z vzhoda umaknejo enote nacionalne garde in da se vzpostavi dialog s prebivalci na vzhodu države. Sicer grozi državljanska vojna, je opozoril.

"Uporaba orožja na vzhodu Ukrajine ne bo rešila ničesar več. Ljudje so užaljeni. Več milijonov ljudi ste označili za teroriste. Ljudje nimajo druge možnosti, kot da se borijo za svoje pravice, svoja življenja in življenja svojih otrok," je v pismu zapisal Janukovič.

Janukovič predlaga tudi referendum o federalizaciji Ukrajine in o pristojnosti njenih pokrajin. Predlaga tudi vprašanje, ali bi imeli v državi predsedniški ali parlamentarni sistem.

Na podlagi rezultatov referenduma bi nato ustrezno spremenili ustavo, šele nato bi v državi izvedli parlamentarne in predsedniške volitve, ki bi potekale pod mednarodnim nadzorom, še predlaga odstavljeni ukrajinski predsednik, ki se je zatekel v rusko mesto Rostov-na-Donu.

"Če bomo rešili te naloge, bomo Ukrajino ohranili enotno. Če ne, bo naša država razpadla in zelo verjetno ne na miren način. Bolj verjetno z državljansko vojno," je še opozoril Janukovič. Sedanje oblasti v Kijevu je še obtožil, da ščuvajo Ukrajince proti sebi, drugi pa da imajo od tega koristi.