Poleg slednjih se Joras zavzema še za odločnejši pristop k sukcesijskim pogajanjem ter pogajanjem za vstop v EU, uveljavitev resnične pravne države, v programu pa je najti tudi prizadevanja za gospodarsko uspešno in socialno pravičnejšo družbo. Tako naj bi glas zanj v bistvu pomenil plebiscit za ozemeljsko celovitost Slovenije. Kot neodvisni kandidat je že pričel z zbiranjem 5000 podpisov za vložitev uradne kandidature, v primeru, da mu jih do 16. oktobra, ko poteče rok, ne bi uspelo zbrati, pa mu bo s podporo na pomoč verjetno priskočila izvenparlamentarna Stranka enakopravnih dežel.
Jorasov program temelji na prizadevanjih za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva in teritorialni dostop Slovenije na odprto morje. Svoje napore bo ob morebitni izvolitvi usmeril v možnost, da se slovenski državljani lahko gibali svobodno, brez omejevanja. Del njegovih siceršnjih prizadevanj za ozemeljsko celovitost je tako tudi kandidatura za predsednika republike.
Prav tako je po Jorasovem mnenju potrebna skrb za pravno državo, kjer pa bi bilo treba po njegovem mnenju poskrbeti, da zakoni veljajo najprej za politike, ne pa da si ti s prilagajanjem zakonodaje omogočajo privilegiran položaj. V programu zagovarja odgovorno in odločno držo pri reševanju vseh vprašanj meje in nasledstva SFRJ, podobno pa svetuje tudi pri vključevanju v EU, še posebej pri vprašanjih, ki so strateškega pomena za prihodnost slovenskega gospodarstva, jezika in kulture. "Le tako imamo možnost, da gremo v EU kot enakovredna država", dodaja Joras.
Jorasa namreč moti, da se dogodke izpred osemdesetih let, kot so Maistrova dejanja za severno mejo, slavi, medtem pa se ignorira sedanje dogodke. Z Maistrom se Joras sicer ne želi primerjati, vendar pa je poudaril, da sta oba svoja prizadevanja začela brez privolitve oblasti. "Slovenci bi se morali več učiti iz zgodovine", pravi Joras. Pri tem naj ne bi šlo le za njegovo hišo, temveč tudi za vse zaselke, ki so po njegovih besedah slovenski, ter ljudi, ki v njih živijo. Joras je namreč že prejel ponudbo, da se ozemlje, kjer je njegova hiša, prizna za slovensko, ostali zaselki pa bi pripadli Hrvaški. Nanjo pa ne pristaja, saj meni, da ima vseh 59 občanov, živečih v omenjenih zaselkih, enako pravico.
