Janša že na odprtem oddelku, njegovi podporniki vztrajajo pred Dobom

Predsednika SDS Janeza Janšo so popoldne že premestili na odprti oddelek zapora Dob, ki se nahaja v Puščavi, so potrdili za Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Na odprtem oddelku ima Janša že dostop do telefona in interneta, ki ga že uporablja, saj je zvečer že objavil sporočilo na Twitterju.

Janša še ne bo smel zapustiti zapora, to bo lahko storil šele po 20 odstotkih prestane kazni. Takrat bo namreč dobil prvi izhod, pet ur v bližini zapora. Nato se bodo te ugodnosti še stopnjevale. Načeloma pa premestitev na odprti oddelek pomeni tudi precej svobodnejši režim, kar se tiče obiskov. Če bi te ugodnosti kršil, bi ga takoj premestili nazaj na zaprti oddelek, poroča Večer.

Na Dobu pa že tretji dan vztrajajo njegovi podporniki. Oboroženi so s transparenti, zastavami in megafonom, prek katerega se razlega sloveska himna in himna njihove stranke. Pravijo, da bodo vztrajali, dokler ne bo "ta krivična sodba padla".

Zahtevo za varstvo zakonitosti dodelili drugemu sodniku

Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria vložil Janša, pa bo v torek dodeljena drugemu sodniku kazenskega oddelka, so sporočili z vrhovnega sodišča. Naknadno ugotovljene okoliščine namreč nakazujejo možnost daljše odsotnosti sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, so pojasnili. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se je zato v skladu s pravili sodnega reda odločil za predodelitev.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti prejelo prejšnjo sredo tik pred zaključkom delovnega dne. Skladno s sodnim redom in letnim razporedom dela je bila zadeva sodniku poročevalcu dodeljena naslednji dan.

V četrtek sta dve sodnici kazenskega oddelka, vključno s sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena kot poročevalki, podali predlog za izločitev, a je predsednik vrhovnega sodišča Masleša obe zahtevi zavrnil, pišejo na vrhovnem sodišču.

Vodja kazenskega oddelka je nato predsednika vrhovnega sodišča obvestil, da ima sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, vnaprej prijavljeno odsotnost in je predlagal predodelitev zadeve. Tudi temu predlogu Masleša takrat ni ugodil. Takrat so napovedali, da postopek v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti kljub odsotnosti zakonito določene sodnice ta teden ne bo zastal, ampak bodo zahtevo posredovali vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor.

Do nadaljnjega kakršnekoli odločitve poročevalca oziroma kasneje senata, kot tudi nadaljnje časovne dinamike, na vrhovnem sodišču ne morejo vnaprej predvidevati oziroma prejudicirati, so še v petek zapisali na vrhovnem sodišču.

Matoz prepričan v prekinitev izvršitve sodbe

Janševemu zagovorniku Franciju Matozu je žal, da se to ni zgodilo že pred tem, ko je Janša začel prestajati zaporno kazen. Če bo predsednik vrhovnega sodišča spis predodelil, pa je po besedah Matoza ravnal v skladu s tem, kar so zahtevali že od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti oz. od tedaj, ko je ta prispela na vrhovno sodišče.

"Če bo senat, v kar ne dvomim glede na jasne kršitve v postopku, takoj prekinil izvršitev kazni, bom Maslešo vprašal, če je zaradi njegovega formalizma Janša prebil nekaj časa v zaporu," je dejal Matoz. Če bo Masleša ravnal tako, kot je dolžan ravnati in se bo senat hitro sestal, je Matoz prepričan, da bo prekinil izvršitev sodbe.

Matoz je sicer danes spomnil tudi na dopise vrhovnemu sodišču v zvezi s prekinitvijo izvrševanja sodbe Janši, še preden bi vrhovno sodišče vsebinsko odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Povzel je tudi mnenja vodje kazenskega oddelka.

Matoz je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je predsedniku vrhovnega sodišča danes zjutraj poslal dopis, v katerem je od njega zahteval, da takoj zagotovi zakonito delo. Po vpogledu v dopise vodje kazenskega oddelka Masleši pa je slednjemu Matoz popoldne poslal še en dopis. Med drugim je navedel, da Masleša v tej zadevi očitno ravna izven ustaljene prakse vrhovnega sodišča in za svoje odločitve navaja "nesprejemljive pravne argumente".

Zapisal je še, da ne more verjeti, da se kot predsednik vrhovnega sodišča v tej kazenski zadevi zateka k formalističnim argumentom, s katerimi "očitno želi preprečiti, da bi senat vrhovnega sodišča nemudoma odločil o začasni prekinitvi izvršitve pravnomočne sodne odločbe".