Realen začetek uporabe fiskalnega pravila je leto 2017

Potem ko se parlamentarni vrh v nedeljo zvečer ni dogovoril o fiskalnem pravilu, to ostaja vroča tema slovenske politike. 

V stranki SDS predloga za torkovo sejo DZ na to temo ne nameravajo umakniti. V SDS menijo, da ni nobenega razloga več za vnovično preložitev odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, saj bi bilo to po njihovem mnenju škodljivo za državo. Zato pričakujejo, da bo DZ v torek odločal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, vztrajajo pa tudi, da je treba to pravilo uveljaviti z letom 2015.

Pri letnici 2015 vztraja tudi NSi

"Letnica 2015 za vpis je bila že sprejeta na ustavni komisiji, zato bi kršili poslovnik, v kolikor bi jo spreminjali," pa je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Po njenem mnenju bi bilo zato najbolje, da se ta letnica tudi sprejme. "Če bi se izkazalo, da to ni uresničljivo, bi bilo to še vedno mogoče spremeniti z izvedbenim zakonom," je prepričana.

V NSi zato po njenih besedah ne bodo podprli vrnitve fiskalnega pravila nazaj na ustavno komisijo, saj to ne bi bilo v skladu s poslovnikom DZ. "NSi v takem primeru ne bo sodeloval v ustavni komisiji," je poudarila Novakova.

Po njenem mnenju bi bilo sprejetje fiskalnega pravila dobra rešitev za Slovenijo, nato pa bi se morali tako vlada kot opozicijske stranke potruditi, da Slovenija ta cilj tudi doseže. "Ne nazadnje nas k temu zavezuje tudi mednarodna pogodba, ki smo jo sprejeli lani. Dobro je za vse nas, da vendarle naredimo reformne ukrepe, ki nas bodo čim bolj približali k uravnoteženju javnih financ," je poudarila.

Nasprotno vlada ocenjuje, da je tak rok za uravnoteženje javnih financ nerealen, in želi letnico uveljavitve za nekaj let prestaviti.

Če jim gre za državo, naj stopijo zraven, Bratuškova poziva SDS

"Zapisati v ustavo nekaj, kar vemo, da ne bomo spoštovali, je popolnoma nerealno," je poudarila premierka in pozvala SDS, naj še enkrat premislijo in "če jim gre res za državo, stopijo zraven" ter torkovo sejo prestavijo, da bi lahko pogledali ukrepe in videli, kaj je za Slovenijo in ljudi realno. 

Janša, ki ga na sestanku ni bilo, se je na dogajanje odzval prek družbenega omrežja Twitter. Po njegovem mnenju vlada ne nasprotuje ''letnici 2015, temveč konceptu''. ''Želijo še naprej z deficitom vzdrževati monopole. Problem pa so EU pravila,'' je zapisal.

'Fiskalno pravilo nas varuje pred znižanjem pokojnin in socialnih transferjev'

Podpredsednik in poslanec SDS Zvonko Černač je danes dejal, da ne razumejo zavračanja in stalnega prelaganja odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo s strani PS in SD. Kot pravi, nas izkušnje iz drugih držav učijo, da so morali npr. pokojnine za 30 odstotkov znižati v tistih državah, kjer niso zmogli sami zamejiti javne porabe.

Posledično so potrebovali zunanjo pomoč in so bili prisiljeni sprejeti bistveno strožje ukrepe, kot če bi se pravočasno samoomejili in sanirali javne finance. Eden od mehanizmov, da po tej poti ne gremo, je po mnenju Černača tudi fiskalno pravilo. "Fiskalno pravilo nas torej varuje pred znižanjem pokojnin in socialnih transferjev," je dejal.

Če bo SDS vztrajal pri svojem, bo SD podprl vrnitev fiskalnega pravila na ustavno komisijo

Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bo SD, če bo SDS vztrajal pri torkovi seji, podprl sklep, da se zadeva vrne na ustavno komisijo.

Po njegovem mnenju je fiskalno pravilo z vpisano letnico 2015 "nesprejemljivo in nerealno". Han je dejal, da za potrditev sklepa o vrnitvi fiskalnega pravila na ustavno komisijo zadostuje navadna večina. Ob tem je opozicijskemu SDS očital nepotrebno izsiljevanje, ki je, tako Han, "skrajno neresno in nevarno za državo".

Glasovanja ne bo

Po prepričanju vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja sicer glasovanja o fiskalnem pravilu jutri ne bo. Če med parlamentarnimi strankami ne bo prišlo do "razumnega" dogovora, pa bo po besedah Möderndorferja tudi PS predlagal sklep o vrnitvi fiskalnega pravila na ustavno komisijo.

Kot je še poudaril Möderndorfer, bi takojšen vpis fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015, pri katerem vztraja SDS, pomenil "protidržavni ukrep in coklo razvoja države". Möderndorfer zato upa, da bo torkova parlamentarna razprava vendarle postregla s kompromisno rešitvijo.

Möderndorfer je napovedal, da bo PS storil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišlo do razumnega dogovora. Ob tem je omenil tudi možnost, da bi se poslanci dogovorili za prekinitev izredne seje DZ. Kot je dejal Möderndorfer, bi vztrajanje pri uveljavitvi fiskalnega pravila leta 2015 terjalo preveč drastične ukrepe.

Vodja poslanske skupine PS je izrazil upanje, da bo opozicija prisluhnila izračunom, ki jih je v zvezi s fiskalnim pravilom pripravila vlada, in bo potem pokazala več pripravljenosti za kompromisno rešitev.

Vpis fiskalnega pravila je del ukrepov reformnega programa in programa stabilnosti

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 odstotka BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP).

To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev.

Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi drugimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči.

Pozivi k razumu in obžalovanje zaradi nedogovora

Prvak SLS Franc Bogovič je na Twitterju tako PS kot SDS pozval k razumu, da dosežeta dogovor.

Da na sestanku vodje strank niso dosegli dogovora, obžaluje tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Slovenija namreč po njegovih besedah potrebuje ustrezne ukrepe za izhod iz krize. Posvaril je, da se lahko z vztrajanjem pri torkovi seji zgodi tudi padec fiskalnega pravila, kar da bi bil slab signal za Evropo.

Erjavec je bil kritičen tudi do tega, da Janše ni bilo na srečanje. Meni, da bi moral SDS razmisliti o tem, kako skupaj premagati krizo, a da se je očitno odločil za "totalen spopad".