Po prvih podatkih je utirjenje v začasno orbito okoli Zemlje uspelo, vendar zaradi prekinitve zveze še ni potrditve, da je tretja stopnja rakete delovala normalno.
Sonda se bo po načrtu predvidoma 24. oktobra letos utirila v orbito okoli Marsa. Orbita sonde okoli Marsa bo na začetku močno eliptična. Vesoljsko plovilo bo med drugim iskalo sledove zmrznjene vode pod površjem rdečega planeta, nekdanja nahajališča vode in kraje primerne za pristanek dveh 150 kilogramov težkih vozil, ki jih nameravajo na Mars poslati leta 2003.
Pred začetkom 460 milijonov kilometrov dolge poti proti rdečemu planetu so sondo v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 se nameravajo ZDA zdaj "vrniti" k Marsu. Če bo polet nove sonde uspešen, bo pomenil pripravljalno stopnjo za odpravi dveh sond z omenjenima vozilom. Pri pristanku sond z vozilom nameravajo uporabiti zračne blazine, podobne tistim pri pristanku sonde Mars Pathfinder leta 1996. Marsovi vozili bosta delovali tri do šest mesecev in prevozili približno kilometer poti. Za primerjavo: Malo vozilce Sojourner z maso dobrih deset kilogramov, ki ga je dostavil Mars Pathfinder, je prevozilo le deset metrov. Marsovi vozili bosta fotografirali površje, raziskovali kemično sestavo tal in njeno geološko zgradbo, iskali sledove vode, raziskovali podnebno in geološko zgodovino območja pristanka. Kraj pristanka sond z voziloma nameravajo izbrati s pomočjo sonde Mars Odyssey 2001, ki bo predvidoma od oktobra letos krožila okoli rdečega planeta. Pri izbiri bodo imela prednost območja na katerih je bila vsaj v daljnji preteklosti voda.
