Kljub temu, da je uprava Gorenja po požaru 3. septembra letos napovedala 20- do 30-odstotni izpad proizvodnje, se to ni zgodilo, saj so le v prvem mesecu po požaru utrpeli petodstotni izpad proizvodnje. Že čez nekaj dni bodo v Gorenju, ki je za letošnje investicije že porabil 6,4 milijarde tolarjev, začeli proizvodnjo po specifikaciji, upoštevali bodo tudi naročila kupcev. Tudi vsi delavci, ki so bili zaradi septembrskega požara brez dela, so po izkoriščenem rednem dopustu znova vključeni v delovni proces.
Stanič je tudi povedal, da programski in razvojni plan skupine Gorenje do leta 2005 predvideva 30-odstotno rast proizvodnje bele tehnike, kar pomeni, da naj bi Gorenje leta 2005 proizvedlo 3,5 milijona gospodinjskih aparatov.
Delničarjem Gorenja pa Stanič prihodnje leto obljublja dividende, ki bodo izplačane iz letošnjega dobička.
Članica uprave, zadolžena za področje financ in ekonomiko družbe, Marija Miheljak je dejala, da je skupina Gorenje do konca septembra letos ustvarila 95,4 milijarde tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju ter pet odstotkov nad načrtovanim.
V matični družbi Gorenje so se prihodki v letošnjem prvem devetmesečju povzpeli na 64,1 milijarde tolarjev in so od primerljivih lanskih višji za 18,8 odstotka.
Do konca leta v velenjskemu koncernu, ki napoveduje dvig kakovostne ravni izdelkov in storitev, pričakujejo, da bodo prodali 2,3 milijona gospodinjskih aparatov (plan predvideva 2,2 milijona), saj vsak dan proizvedejo 10.000 aparatov.
V naslednjem letu naj bi skupina Gorenje dosegla 10-odstotno rast proizvodnje gospodinjskih aparatov ter hitrejšo rast tistih dejavnosti, ki krepijo sinergijo sistema. Kot pravi Miheljakova, naj bi bila rast prodaje storitev 15-odstotna, pohištva 10-odstotna, strojegradnje kar 50-odstotna ter orodjarstva 11-odstotna.
