Na Galapaškem arhipelagu je leta 1835 britanski naravoslovec Charles Darwin dobil podlago za njegovo teorijo o naravni selekciji. Otoki so domovanje stotine vrst , ki so se tisoče let razvijale v medsebojni izolaciji in skoraj brez vpliva človeka. Vpliv onesnaženja naj bi bil doslej minimalen. Svetovna fundacija za varstvo narave (WWF) je že večkrat pozivala, da bi morali doseči dogovor, da se ladijsko pot, ki poteka skozi arhipelag, odmakne od otočja. To bi pri plovbah iz Srednje in Južne Amerike proti Avstraliji dodalo le dva dni, vendar se ladijski prevozniki zaradi višjih stroškov temu upirajo.
Naslovnica
Galapagosu grozi naravna katastrofa
San Cristobal, 21. 01. 2001 00.00 |
Naftni madež, ki se je razlil iz nasedlega tankerja, resno ogroža otoke z najdragocenejšimi in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Že minuli torek je ekvadorski tanker Jessica nasedel kilometer stran od glavnega pristanišča najbolj vzhodnega otoka San Cristobal. Naftni madež je že povzročil škodo med populacijo morskih levov, peklikanov in drugih ptic na otokih, ki so pod administracijo države Ekvador. Admiral Gonzalo Vega, direktor ekvadorske trbovske mornarice je včeraj izjavil, se je izlilo 500.000 litrov (144.000 galon) dizelskega goriva. Na ladji je ostalo še okoli 300.000 litrov (96.000 galon) goriva, ki pa ga posadka skuša prečrpati. Valovanje je nekaj goriva naplaknilo na obale otokov, nekaj pa ga je zaneslo na odprto morje. Tanker je začel puščati šele v petek, pravcato onesnaženje pa se je začelo v soboto, ko so močni valovi odprli ladijske cisterne. Po podatkih ekvadorske vlade se naftni madež razteza na 130 kvadratnih kilometrih in v glavnem grozi otokoma Santa Fe in San Cristobal. Ladja bo verjetno razpadla na dva kosa, zato skušajo čim več nafte prečrpati. Od petka dalje so se reševanja lotili tudi ribiči, ki s zajemanjem in kemikalijami skušajo zmanjšati učinek.