Triatlonec Igor: 'Imam svojo mejo. Čez to ne grem'

Predzadnji konec tedna v septembru bo Slovenija gostila rekreativno prireditev I Feel Slovenia ironman 70.3. Gre za polovični ironman, ki vključuje tri discipline – plavanje, kolesarjenje in tek. Pred tekmovanjem sem se pogovarjala s sodelavcem na POP TV in rekreativnim športnikom Igorjem Krajncem, ki je velik ljubitelj triatlona, čez teden dni pa se bo preizkusil še v prvem slovenskem ironmanu. Igor je svojega prvega ’pravega’ ironmana osvojil junija letos v Celovcu, s triatlonom pa se je prvič srečal leta 2012.

Preverili smo, zakaj si je izbral ta šport, katere so prednosti in kakšen finančni zalogaj predstavlja, pa tudi to, kako premaguje krize med tekmo in kaj pričakuje od prvega slovenskega ironmana.

Vse se je začelo s prelomnico 40. "Vprašal sem se, kaj sedaj, ko sem 40?" Začel je hoditi na kratke teke, kmalu je šel na oviratlon na Pokljuki. "Mislil sem si, kakšen triatlon neki. To je za tiste visoke, suhe, postavne, natrenirane, kaj bom jaz tam." Kmalu je spoznal, da imajo tudi triatlone za vsakogar, ki so prilagojeni za takšne, ki se šele spoznavajo s tem športom. "S sodelavcem sva šla in nekako prišla do cilja. Pred tekmo sva si mislila, kako znava midva dobro plavati. Za kolesarjenje se nama je sploh zdelo, da ne bo problem. Tek pa tudi mala malica. Ampak, ko je to eno za drugim, potem ni več tako enostavno," pripoveduje. To je bilo leta 2012. Naslednje leto je Igor ponovil triatlon za vsakogar

"Ko greš prvič na triatlon, si prepričan, da znaš dobro plavati. Potem se na tekmi vsi zaženejo na startu, tudi ti, pa po 20 metrih šprint kravla ugotoviš, da si že čisto utrujen, pred tabo pa je še 300 metrov razdalje. Takrat ugotoviš, da je to v resnici kar težko, in spoznaš, da so tisti, ki gredo na celo olimpik razdaljo (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), res pravi mojstri," prve vtise o triatlonu strni Igor.

'Ko sam treniraš, se vrtiš v nekem krogu'

Igor je sprva treniral sam, a je kmalu spoznal, da bi bilo dobro, če se priključi kakšni skupini – tako zaradi strokovnega vodenja, kot tudi zaradi motivacije in discipline. Na vprašanje, kakšna je razlika med treniranjem v skupini ali če si sam, Igor pravi: "Če se hočeš z nečim resno ukvarjati, je pač dobro, da najdeš nekoga, ki to zna. Prav tako je pametno se priključiti kakšni skupini, ki se s tem ukvarja. Če sam treniraš, se namreč pogosto zgodi, da pride kaj ’bolj nujnega’ – spuščaš in zamikaš treninge. Kar naenkrat sta dva tedna okoli, ti pa nisi šel nič trenirati." To pa pomeni, da ni želenega napredka. "Vrtiš se v nekem krogu, ko si ves čas na začetni stopnji, ki je najtežja. Ves čas ti je ta šport malo muka, kar naprej te nekaj boli. Ko pa imaš urnik treningov, pa je lažje. Tudi okolica se ti prilagodi, ti pustijo čas za treninge. Ti se discipliniraš," pravi Igor, ki vabi vse ljubitelje triatlona, da se mu pridružijo na treningih. Prav tako dodaja, da je izredno pomembna tudi vztrajnost. "Nič se ne zgodi na hitro."

Po samostojnih začetkih se je Igor konec leta 2013 pridružil Triatlonskemu klubu Ljubljana. "Imamo amatersko skupino, v klubu pa ti ponujajo več možnosti treniranja, kar pomeni, da si program treningov prilagodiš. Spomladi in jeseni, ko vreme dovoljuje, sta tedensko organizirana en tekaški in en kolesarski trening, v bazenu pa lahko treniraš tudi trikrat tedensko. To pomeni približno štiri organizirane vadbene enote na teden. Če greš na ironmana, je nujno, da še sam treniraš. To pomeni, da moraš za vikend opraviti dolga kolesarjenja, dolge teke," razlaga Igor in dodaja, da so tekaške vaje vodene in izpeljane po programu za tekače, prav tako organiziran in voden je kolesarski trening. Pogosto pa imajo tudi specifične treninge, ko kombinirajo in menjavajo tek in kolesarjenje. 

Maja 2014 je šel Igor na prvo tekmo s svojo ekipo, in sicer najkrajšega med triatloni – t. i. sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). "Ko to dolžino opraviš in ugotoviš, da ni nič takšnega, greš normalno na naslednjo stopnjo – olimpik, ki je približno dvakrat daljši." Junija 2014 se je tako odpravil na svoj prvi olimpik triatlon in ga premagal. "Takrat začneš razmišljati, kaj je naslednja stopnja. Ugotoviš, da obstajajo ironman tekme, ki se ti sicer zdijo čista znanstvena fantastika. K sreči obstajajo tudi polovične razdalje, kot bo ta naslednji vikend na Obali. Polovični ironman je sestavljen iz 1900 m plavanja, kolesarjenja je 90 km, teka pa 21 km." 

Prvi 'ironman' mejnik v Pulju

"Septembra 2015 sem šel na svoj prvi polovični ironman v Pulj. Bilo je blizu, izkoristili smo ga kot družinski vikend izlet. Zanj sem porabil šest ur in pol," pripoveduje Igor, ki je od svojih triatlonskih začetkov do Pulja potreboval dobri dve leti. "Vse je odvisno od tega, ali imaš družino in službo, ali si povsem osredotočen na treninge."

Po polovičnem ironmanu je bila naslednja stopnja ironman v Celovcu. Tega je Igor osvojil junija letos. Zanimalo me je, ali bo šel še naprej? "Mislim, da se bom tukaj ustavil." Ta odgovor me ni povsem prepričal. Dobila sem namreč občutek, da si Igor pušča odprte prav vse možnosti. Triatlon mu je namreč zlezel pod kožo. To vidi vsak, ki ga pozna.

Zakaj ravno triatlon?

"Triatlon je super šport, ker je sestavljen iz treh disciplin. Težko se ga naveličaš, ugodnejši je tudi za telo, predvsem glede preprečevanja poškodb, ker obremenjuješ različne skupine mišic," pravi Igor, ki pa s treningi in tekmami ne pretirava. "Imam svojo mejo. Čez to ne grem."

Kako je z opremo?

Zanimalo me je, kakšne stroške ima nekdo, ki se odloči, da bo treniral triatlon. "Če začneš iz nule, si moraš najprej kupiti športne copate za tek in neko osnovno tekaško oblačilo. Za plavanje kopalke, za kolesarjenje pa kolo. Za začetek je lahko katerokoli kolo, pozneje pa je dobro, da si kupiš cestno kolo, ki je hitrejše. Na razdaljah, kot sta olimpik in ironman, se skoraj vedno plava v odprtih vodah, zato je tam običajno dovoljeno plavanje v neoprenskih plavalnih oblekah. V njih je tudi lažje plavanje, zato je dobro, da si tudi to priskrbiš. Jaz sem si kupil neoprensko obleko, cestno kolo ter triatlonski dres, ki je v bistvu vse v enem, saj lahko v njem plavaš, greš na kolo in tudi tečeš. Z njim pridobiš čas pri menjavah. Nekaj pa mesečno stane tudi vadnina," zaokrožuje Igor.

Plavanje, kolesarjenje in tek

Triatlon je sestavljen iz treh disciplin – plavanja, teka in kolesarjenja, mene pa je zanimalo, katera disciplina je Igorju najtežja. "Tistim, ki plavanja niso trenirali, je morda ravno plavanje najbolj tuje. Jaz pa pri sebi ugotavljam, da sem očitno ravno tam najboljši. Plavanje je sicer v triatlonu prva disciplina, verjetno tudi zato, ker voda ni naš naravni prostor in ker si na začetku še spočit," pravi Igor.

Prehranske ekspertize še ni opravil, zato je prepričan, da so tam še možna izboljšanja. Načeloma med tekmo uporabi kakšen gel, energijske ploščice, skratka športno hrano, s katero dobiš v čim krajšem času čim več energije. So pa seveda velike razlike med tekmami. "Ironman je zgodba zase. Šprint je, kot da grem na Šmarno goro, Ironman pa je, kot da bi šel na Triglav. Za eno ne potrebuješ praktično ničesar, za drugo pa bi bil težko brez obroka."

Junija postal ’jekleni Igor’

Osvojil je namreč letošnjega Ironmana v Celovcu. "Celovški je super, ker je blizu. Prav tako je zelo obiskan. Ko odprejo prijave, je v nekaj dneh razprodan, kar pomeni, da če zamudiš, moraš čakati na naslednje leto. Julija se prijaviš, pa si rečeš, zdaj bom začel trenirati, a ker je še eno leto do takrat, se tolažiš, saj še imam čas. Zima je šla mimo, spomladi pa sem si rekel, da je čas, da začnem, če želim preživeti. Približno štiri mesece sem imel v povprečju 11 ur treninga tedensko. Kakšen teden narediš le štiri ure treninga, kakšen pa imaš celo 20 ur treninga," pojasnjuje.

Si kdaj razmišljal, da bi odnehal?

"V vsem tem času, tudi, ko sem bil že naveličan treningov, nikoli nisem razmišljal, da ne bi šel. Bil je samo en tak strah, ali bom zmogel. Ko greš na ironmana, nikoli ne treniraš dovolj. Tudi če zelo veliko treniraš. Vedno razmišljaš, da ni dovolj," odgovarja Igor in dodaja, da si je pač zadal cilj, da bo prišel do konca. "Malo sem si v glavi izračunal, da bo okoli 15 ur vse skupaj trajalo, na koncu pa je bil rezultat 14 uri in pol, kar je bilo zame čisto super, ni pa to nek dosežek za takšna tekmovanja," pravi. Z rezultati se ne obremenjuje. Svoj cilj na prvem ironmanu je dosegel.

Ironman zahteva ogromno vzdržljivosti. Kaj narediš, ko nastopi kriza? Imaš kakšno tehniko?

"Letos sem bil na eni tekmi, kjer sem šel na čas, kjer je bilo ključno, da greš hitro. Tam nimaš druge, tam ne moreš popustiti. Medtem ko na daljših tekmah, kot je na primer ironman, lahko malo popustiš, da prebrodiš krizo." Na vprašanje, ali je kdaj odnehal, pa pričakovano odgovarja: "Ne. Meni je vseeno, kateri sem po vrsti. Cilj je priti v cilj, ne pa razvrstitev."

Treningi in tekme zarežejo v družinski čas

"Triatlon vzame kar nekaj prostega časa," pravi Igor, ki je poskušal svoje treninge in tekme čim bolj kombinirati z družinskimi obveznostmi. "Hčerki imata veliko dejavnosti, zato jaz svoj trening kombiniram z njima. Včasih grem na trening, včasih pač ne morem. Namesto da bi tisto uro, ko čakam pred glasbeno šolo, šel na kavo, grem teči. V mojem avtu je zmeraj oprema za tek in plavanje ter za preobleči se. Tako loviš proste ure, ki jih drugače ’zabiješ’. Če smo šli na kakšen obisk za konec tedna, sem jaz šel s kolesom, ostali pa z avtom. Ali pa sem tja tekel," pravi in dodaja, da je zelo pomembno, da uravnotežiš družino in šport. Igorja sicer družina spodbuja tudi na tekmah, a tistih bolj ’atraktivnih’. "Za gledalce triatlon ni preveč zanimiv," priznava in dodaja, da mu sicer vsaka spodbuda, še posebej na daljših tekmah, res veliko pomeni.

Predzadnji vikend v septembru bo v Sloveniji potekal prvi polovični Ironman I Feel Slovenia ironman 70.3 za rekreativce. Priprave so potekale po načrtih, prijavna mesta so zapolnili, medalje na cilju pa bo podeljevala nekdanja alpska smučarka Tina Maze. Na dogodek, ki je razprodan, je prijavljenih 1400 tekmovalcev iz 48 držav. Največ 'jeklenih mož' prihaja iz Italije, sledijo Slovenija, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija.

Kaj pričakuješ na prvem slovenskem ironmanu?

"Ta bo kar težek. Kolesarsko progo sem že trikrat prekolesaril. Sta dva vzpona, ki te precej utrudita," pravi Igor, ki je bil nekoliko presenečen, da je na štartni listi veliko Slovencev. Glede osebnega cilja pa pravi le: "Dobro se bomo imeli."

Na vprašanje, katera tekma mu je najbolj ostala v spominu, pa odgovarja: "Organizacijsko je ironman seveda čisto na nekem drugem nivoju kot triatloni. Je pa temu primerno dražja tudi startnina. Ironman je res velik dogodek, ves čas so ob progi navijači. Tudi ob 22. uri so še vedno navijali. Vzdušje je bilo fantastično," dodaja. Prvega ne pozabiš nikoli. Tako ima v posebnem kotičku srca svoj prvi polovični ironman v Pulju, pa prvi maraton, ki ga je pretekel na svoj rojstni dan v Benetkah, in seveda prvi ironman v Celovcu.

Kakšen je tvoj naslednji cilj?

"Naslednje leto bom ponovil ironmana v Celovcu. Prvi cilj je priti do cilja, drugi je boljši končni čas. Rezerve imam še na kolesu in v teku," pravi Igor, ki pa ga to leto čaka še tekmovanje v akvatlonu (tek, plavanje, tek). Oktobra gre namreč na evropsko prvenstvo v akvatlonu na Ibizo, saj je bil tretji v svoji starostni skupini na državnem prvenstvu. S tem si je prislužil vabilo v državno reprezentanco.