Darila prejšnji večer po hišah v spremstvu angelov, simbolov dobrega, in hudičev, parkeljnov ter zlodejev, simbolov hudobnega, raznosi v škofa oblečeni Miklavž.
Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki 6. decembra goduje v vsej katoliški Evropi, simbolizira darežljivost. V cerkvenih krogih je bil od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik, že tedaj pa je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v noč.
Miklavž sicer bil resnična osebnost
Miklavž je bil sicer resnična osebnost, živel pa je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Nikolaj - njegovo ime v grščini pomeni zmaga ljudstva - se je rodil bogatim staršem, ki pa sta kmalu umrla za kugo. Svoje premoženje je razdelil med reveže, odšel v samostan, kmalu zatem pa postal škof v Miri v Likiji v današnji Turčiji.
Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, za svetnika pa so ga izbrali tako mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok.
Prvo poročilo o miklavževanju na Slovenskem izvira iz leta 1839, pisec pa v njem opisuje darila, ki jih Miklavž prinaša pridnim otrokom - jabolka, orehe, smokve in sladkarije -, nasprotuje pa Miklavževim spremljevalcem parkeljnom, češ da s svojim norenjem in grdim izgledom preveč prestrašijo pridne otroke.
