Znanstveniki Evropske vesoljske agencije (ESA) verjamejo, da je na Marsu še zmeraj življenje. Zato načrtujejo novo misijo, katere glavni cilj bo nabrati še več vzorcev s planeta.
"Mars je planet, ki je v našem sončnem sistemu najbolj podoben Zemlji," je povedal Agustin Chicarro, vodja Mars ekspres projekta ESA-e.
Na dosedanjih opazovanjih so v bližini ekvatorja na Marsu odkrili veliko zaledenelo jezero, staro več kot 5 milijard let, verjamejo pa tudi, da so na severnem tečaju planeta vulkani, ki so še aktivni. Nekatere ugotovitve pa lahko veljajo tudi kot resna opozorila.
Mars, ki ga danes pretresajo številne eksplozije zaradi meteorskih neviht, je izgubil ozonsko zaščito zaradi povečanja vodika v atmosferi, kar grozi tudi Zemlji. Brez atmosfere je planet popolnoma nezaščiten pred udarci iz vesolja, ker nima erozije. Zato so posledice trkov meteorjev obsežne in močno zaznamujejo površino planeta s kraterji. Tudi sicer pretresajo površje planeta številni viharji, temperatura pa ponoči pade celo do -143 stopinj.
Znanstveniki sicer na planetu niso našli vode v obliki, kot so se je nadejali, saj pravih oceanov ali jezer ni bilo že tri milijarde let. Vodo lahko na Marsu najdemo v obliki formaldehida. Prav tako niso našli dovolj ogljika, toda količine metana na planetu so prevelike, da bi lahko bile zgolj anorganskega izvora.
Na konferenci Nase je zato 250 znanstvenikov glasovalo o življenju na Marsu in kar 75 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, pri čemer prevladuje mnenje, da na planetu živijo različne vrste bakterij.
