Nekoč sta nad Zemljo sijali dve luni

Raziskava, objavljena v znanstvenem časopisu Nature, namiguje, da je Luno nekdaj spremljal manjši satelit s tridesetkrat manjšo težo. Nebesni telesi sta v tandemu krožili okoli našega mladega planeta pred več kot štirimi milijardami let.

"Luni sta se od Zemlje postopno oddaljevali in vse močnejša gravitacija Sonca je porušila prvotno stabilnost obeh krožnic, tako da je bil trk neizbežen," je prepričan astronom in planetolog Erik Aspahug. Po približno 100 milijonih let sobivanja je manjša luna nazadnje trčila v površje večje, posledica večurnega nebesnega dogajanja pa sta po Asphaugovem mnenju nastali dve ločeni celestalni telesi.

Dramatični dogodki so se zgodili na razdalji okoli 130.000 kilometrov od Zemlje, kar predstavlja tretjino današnje skoraj pol milijona kilometrske oddaljenosti Zemlje od Meseca. Silovita, a upočasnjena združitev ponuja odgovore, zakaj se gorati del oddaljene strani Meseca tako razlikuje od gladke strani, v katero zremo na nočnem nebu z Zemlje.

Zaradi majhne hitrosti trka je namesto ogromnega kraterja nastala gmota materiala, prek katerega se je vsul drobir trdne skorje. Zemljina skorja je v resnici na temni strani Meseca za 50 kilometrov debelejša kot na nam bližnji strani. Posledica lunarnega trka je tudi asimetrična oblika našega satelita – na zunanji strani je namreč izbočen. Tega običajna znanstvena razlaga plimovanja zemeljskih sil in vpliva na Mesec ne more razjasniti.

Dokaze za pradavni trk je mogoče najti tudi v razlikah v kompoziciji Mesečeve skorje. Nam bližnja stran je bogatejša s kalijem, z nam redkejšimi elementi in fosforjem. Elementi so se zgostili v talini, ki se še ohlaja pod luninim površjem, sila trka pa jih je prelila na drugo stran Meseca, je še prepričan Asphaug.

Raziskava nastanka in izvora Meseca nadgrajuje splošno sprejeti model velikega trka. Po tej teoriji je Mesec nastal iz drobirja, ki ga je povzročil zadnji v nizu trkov Prazemlje in desetih kot Mars velikih protoplanetov v obdobju zgodnjega oblikovanja našega osončja. Študija namiguje, da je poleg velike lune nastalo še manjše nebesno telo, ki je po trku z večjim satelitom ustvarilo nam znani Mesec.