Karl Marx je imel tako velik političen vpliv kot malokateri drugi mislec. Za postajo Deutschland radio je berlinski zgodovinar Jürgen Kocka dejal: "Marx velja za inspiratorja socialdemokratsko-socialističnega delavskega gibanja in obenem kot kronska priča totalitarno-diktatorskega gibanja komunizma v 20. stoletju." Toda zadnja leta spet močno odmeva Marxov filozofski opus.
Zgodovinar je poudaril, da je marsikaj v Marxovem delu prehitel čas. Marx se je ukvarjal z industrializacijo. "Postindustrijskih družb si ni mogel zamisliti. Daleč od tega. Ni imel pojma niti o grožnjah modernih diktatur, kakršne smo doživeli v 20. stoletju."
Marx – filozof je za današnji čas relevanten v dveh pogledih, meni Kocka: "Glede metode: ogromen pomen ekonomije za skoraj vsa ostala področja je razdelal na daljnosežen način. To velja še danes." Do danes tudi ni presežena Marxova analiza kapitalizma, "njegov vpogled v neznansko dinamiko in produktivnost tega sistema, kakor tudi njegove gospodarske superiornosti".
V Komunističnem manifestu sta Marx in Engels skorajda napovedala globalizacijo. "V njem je tudi Marxovo zavedanje o ceni za ta razvoj, za napetosti med kapitalistično dinamiko in družbeno trdnostjo, porast neenakosti, razredni boj," je dejal Kocka in dodal: "Vsekakor pa pri Marxu ni najti uporabnih receptov, kako naj se človek spopade z vsem tem." Marxa je potrebno brati historično, je povedal Kocka in posvaril pred tem, da bi iz Marxa vlekli neposredne politično uporabne obrazce. "Takšen poskus je spodletel že protestnikom leta 1968."
Marxov grob na londonskem pokopališču Highgate počasi propada – vendar k njemu še vedno roma na tisoče obiskovalcev. Od leta 1956 grob kritika kapitalizma krasi marmorni spomenik, ki ga je dala postaviti Komunistična partija Velike Britanije. Bronasti doprsni kip predstavlja Marxa z dolgimi lasmi in bujno brado. S trimetrske višine z nagubanim čelom zre prek ostalih grobov.
Friedrich Engels je svojega prijatelja 14. marca 1883 našel mrtvega v naslonjaču v delovni sobi. Marx je 34 let, torej več kot polovico življenja, z družino preživel v pregnanstvu v Londonu – dolgo le nekaj kilometrov od zadnjega počivališča. Na pogreb je leta 1883 prišlo enajst ljudi. Engels pa je v pogrebnem nagovoru dejal: "Njegovo ime se bo ohranilo skozi stoletja in prav tako njegovo delo."
