Nemški nacistični vodja Adolf Hitler je hotel v okviru Operacije Rabat spomladi leta 1943 v Vatikanu ugrabiti papeža Pija XII. in ga zapreti v dvorec Liechtenstein v Wuerttembergu, je zapisal general vojaških enot SS Karl Friedrich Otto Wolff. Wolff, ki je bil takrat vodja enot SS in policije v Italiji, naj bi od Hitlerja osebno prejel ukaz o ugrabitvi papeža Pija XII., ki ga je Hitler imel za "protinacionalsocialista" in za "prijatelja judov".
Wolff, ki je svoje pisno pričevanje Vatikanu podal leta 1972, naj bi bil proti načrtu in naj bi zadevo sprva zavlačeval. V začetku maja 1944 pa je Hitler iz strahu, da bi papež lahko sodeloval z zavezniškimi silami, Wolffu postavil ultimat. Wolff je nemudoma uredil srečanje s papežem in mu na avdienci 10. maja, le mesec dni pred umikom Nemcev iz Rima, razkril Hitlerjevo namero.
Napete razmere
Čeprav Hitlerjevega ukaza takrat niso izpeljali, so bile razmere zelo napete, je poudaril nemški zgodovinar in član jezuitskega samostanskega reda Peter Gumpel. Tako je britanski veleposlanik v Vatikanu, ki je imel med nemško zasedbo Rima svoj urad na vatikanskem državnem ozemlju, zažgal svojo celotno dokumentacijo.
