Že drugo leto zapored želijo s tem dnem tako na globalni kot lokalni ravni opozoriti vlade in podjetja na nujnost spremembe načina ravnanja z odpadki, so sporočili iz Umanotere in Dee kluba.
Sežiganje je po mnenju omenjenih nevladnih organizacij potraten ter okolju in zdravju škodljiv način ravnanja z odpadki. Temelji na zastarelem načinu razmišljanja o uničevanju odpadnih snovi. Sodobni načini ravnanja z odpadki prenašajo reševanje problema v zgodnje faze življenjskega cikla izdelkov in embalaže. Danes tako poznamo boljše, cenejše in manj problematične načine ravnanja z odpadki, ki ne le varujejo zdravje ljudi in okolje, ampak prinašajo tudi druge prednosti: delovna mesta, trajnostni način ravnanja z naravnimi viri, gospodarnejše ravnanje z odpadki.
Kot dokazujejo številne raziskave po svetu, sežigalnice povzročajo negativne vplive na zdravje ljudi. Vplivi niso omejeni le na njihovo neposredno bližino. Prenašajo se preko velikih razdalj in negativno vplivajo na globalno stanje okolja. S pomočjo statističnih modelov francosko ministrstvo za okolje ocenjuje, da so dioksini v Franciji krivi za prezgodnjo smrt od 1800 do 5200 ljudi letno. Za emisije dioksinov velja, da spodnja meja, pod katero za zdravje ne bi bili nevarni, ne obstaja. Sežigalnice prispevajo večino emisij dioksinov v okolje: na Japonskem 93 odstotkov, v Švici 85 odstotkov, v Veliki Britaniji 79 odstotkov in na Danskem 70 odstotkov.
Dioksini pa niso edina nevarna snov, ki se pri gorenju sprošča v okolje. V emisijah in ostankih po gorenju poleg dioksinov in furanov najdemo tudi težke kovine kot so živo srebro, svinec, kadmij, arzen, krom in berilij.
Strategija Evropske unije za ravnanje z odpadki določa jasno hierarhijo načinov ravnanja z odpadki. Kot najbolj zaželeno navaja preventivo (zmanjševanje količin nastalih odpadkov, opuščanje nevarnih snovi v izdelkih). Sledijo ji recikliranje, predelava (vključuje tudi sežig s pridobivanjem energije), na zadnjem mestu pa sta sežig brez pridobivanja energije in odlaganje. Evropska komisija je pred dobrim mesecem objavila mnenje, da sežig s pridobivanjem energije ne spada med predelavo. S tem je državam članicam jasno sporočila, da podpira načine ravnanja z odpadki, ki sodijo v zgornje nivoje hierarhije: recikliranje in preventivo, pojasnjujejo v Umanoteri in Dea klubu.
Po mnenju obeh organizacij je zato še bolj nerazumljiva usmeritev slovenskega ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki aktivno podpira izgradnjo ene do dveh sežigalnic komunalnih odpadkov kot objektov državnega pomena.
