Tradicionalni festival se je letos začel 11. februarja, običajno pa se začne 40 dni pred veliko nočjo in se konča na pustni torek. Dan pozneje, na pepelnično sredo, se namreč začne post, od koder tudi izhaja sama besede karneval. Ta namreč izvira iz latinskega izraza carnem levare, kar pomeni prenehati uživati meso.
Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko so stare poganske običaje prilagodili katoliškim razmeram. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom in beneški karneval je bil razglašen za javni praznik.
Za Benečane pomeni karneval praznovanje, osrednji element pa predstavljajo maske in kostumi. Nekoč so jih nosili, da so presegli razlike med socialnimi sloji, danes pa gre predvsem za tradicijo in privabljanje turistov. Beneške maske so izdelane iz različnih materialov, kot so usnje, steklo in mavec. Nekoč so bile preproste, sčasoma pa so postajale vse bolj razkošne. Mojstri, ki jih izdelujejo, se imenujejo mascherari. V družbi so nekoč imeli privilegiran status, sledili so lastnim zakonom, njihov ceh pa je imel veliko moč.
Maske se prenašajo iz roda v rod
Danes veljajo za prave beneške maske predvsem tiste, ki so bogato okrašene in ročno pobarvane z živahnimi barvami. Običajno se prenašajo iz roda v rod, zato so lahko zelo stare. Maske se največkrat kažejo obiskovalcem samostojno in fotografiranje z njimi lahko izvršite samo z njihovim dovoljenjem.
Pustni karneval v Benetkah sicer poteka nekoliko drugače kot pri nas. Organiziranih povork namreč ne poznajo, saj so udeleženci pustnega dogajanja razkropljeni po celem mestu, največ na Markovem trgu in bližnji okolici.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.