V koči na Ratitovcu so nebesni pojav pazovali dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika. Mrk je nad Slovenijo nastopil ob sončnem vzhodu ob 5.15 uri, ko je prekril 81 odstotkov Sonca, končal pa se je ob 6.15. Nad Islandijo so lahko za kratek čas videli senco Lune v sredini Sonca, tako da je bilo videti le ožarjen obroč Sonca, in sicer kake tri minute in pol. Na škotskih otokih Orkneys, Shetlands in Lewis pa so kolobarjast sončev mrk lahko videli dve minuti in pol.
Sončevi mrki so zelo redek nebesni pojav, pri katerem se zgodi, da se Luna, Zemlja in Sonce poravnajo, tako da je Luna med Zemljo in Soncem. Poznamo tri vrste mrkov: popolnega, delnega in kolobarjastega. Razlika med popolnim in delnim mrkom je ta, da je pri popolnem mrku Luna bližje Zemlji in je zato njena navidezna velikost večja in s tem lahko prekrije celotno Sončevo ploskvico. Do mrka pa lahko pride le tedaj, ko je Luna v mlaju. V približno enak položaj se telesa vrnejo vsakih 18 let.
