Proti manipulaciji tabloidov

Po besedah avtorice želi knjiga opozoriti predvsem na to, na kako nizko raven se je v Sloveniji spustil tabloidni žanr, ki z izmišljenimi izjavami in dvojnimi merili družbi samo še škodi. O delu je spregovoril tudi ekonomist Mićo Mrkaić, avtor uvodne študije, ki meni, da lahko knjiga pripomore k dvigu kakovosti slovenskih medijev.

Judova je ob predstavitvi v jazz clubu Gajo poudarila, da njen namen ni napad na Dnevnik, želi pa si, da bi si vodilni pri tej časopisni hiši prebrali več o Direktu in s tem spoznali, kakšen projekt podpirajo. "Ne trdim, da bi morala časopisna hiša Dnevnik ta projekt takoj ukiniti, ampak verjetno oni sami vedo, da ta zadeva tako več ne gre in upam, da jim bo ta knjiga pomagala spoznati, da je nekaj potrebno spremeniti," je dejala.

Knjiga je precej osebna, avtorica pa je izrazila željo, da bi bralci skozi pripoved spoznali, da tabloid, kot je Direkt, družbi samo škodi. Judova je poudarila, da je knjiga nastala kot odgovor na dogodke, ki so se ji po prekinitvi sodelovanja z Direktom zgodili novembra lani. S pisanjem je začela lanskega decembra, knjigo pa je dokončala v dveh mesecih.

Ana Jud je pri projektu Direkt sodelovala štiri mesece. Za to se je po lastnih navedbah odločila, ker je bil Direkt na začetku predstavljen kot tabloid, ki bo deloval popolnoma neodvisno, pod geslom "Brez milosti", ki temelji na tem, da bi bili vsi ljudje enako obravnavani. To pa se ni zgodilo, je dejala.

Priznala je, da si je tudi sama, ko je pisala za ta časopis, za potrebe tabloida izmišljevala stvari in lagala. "S tem sem se zelo obremenjevala in me je zelo prizadelo," je priznala. Po kratkem sodelovanju z Direktom je dobila odpoved, česar je bila po lastnih besedah vesela.

Mrkaić je na predstavitvi knjige dejal, da tabloid, kot je Direkt, v Sloveniji lahko obstaja predvsem zaradi majhnosti slovenskega trga in visokih stroškov, potrebnih za izdajo novega časopisa. Direkt ima na področju tabloidov monopol, ki mu omogoča, "da piše na način, kot piše". Po Mrkaićevem mnenju je raven slovenskega tiska nizka, ker je malo konkurence, kar omogoča večjo "banalizacijo" vsebin.

Poleg tega pa gre po Mrkaićevem mnenju Direktu na roko tudi dejstvo, da je slovensko bralstvo, glede na rezultate študije OECD, v 80 odstotkih funkcionalno nepismeno in zato bolj nagnjeno k prebiranju lažjih vsebin. "Glede na to, da se bosta medijska situacija in nivo medijev v Sloveniji dvigala zelo počasi, upam, da je ta knjiga eden od mejnikov na poti k dvigu kvalitete naših medijev," je sklenil Mrkaić.

Sourednik knjige Matej Leskovar iz založbe Ignis je dejal, da je po tem, ko je bil tudi sam priča "medijskim umorom" nekaterih prijateljev, začel resno razmišljati, da bi moralo delo Judove priti v javnost. Ob tem, da ima veliko moč, da kombinira objektivno analizo s subjektivno noto, kar jo dela bralcu prijazno, je knjiga tudi ena od bolj pronicljivih študij sodobne slovenske družbe, je ocenil Leskovar.

Knjigo so pri založbah Koščak in Ignis natisnili v več kot 10.000 izvodih. Po oceni založnika Antona Koščaka želi provokativna tematika opozoriti predvsem na to, da je rumeni tisk prekoračil vse etične norme. Sodni sistem državljane slabo ščiti pred medijskim linčem in po njegovi oceni je na to potrebno opozoriti. Ob tem je Koščak poudaril, da so na založbi dobro pripravljeni tudi na morebitne tožbe.