V težkih trenutkih ji je ob strani stala njena najmočnejša zaveznica

Moji občutki ob odhodu so bili zelo težki. Tisti trenutek, ko sem zaslišala svoje ime, sem bila razočarana, a globoko v sebi sem začutila tudi veliko olajšanje. V enem stavku: 30dni, 1000 nepozabnih emocij. 

Kako bi opisala celotno adrenalinsko izkušnjo in kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin?

Vse skupaj bi opisala kot nepozabno izkušnjo, ki jo priporočam vsakemu, pa ne v smislu, da bi šel skozi enako izkušnjo kot jaz in mojih devetnajst sotrpinov. Niti ne pomislim, da bi ga pustili sredi samotnega otoka, kjer bi si moral priskrbeti vse sam. V mislih imam neko lažjo obliko, ki bi se mu vtisnila v spomin in ob kateri bi se v realnem življenju začel zavedati, da tudi če nima nič, ima vse. 

Si imela kakšne posebne zdravstvene težave, ki so ti delale preglavice?

Moram reči, da sem bila ena izmed redkih, ki ni imela veliko težav. Le nategnjena prepona, ki je oteževala hojo in mi delala preglavice pri določenih igrah ter prebavne motnje, zaradi prevelike količine hrane, ki smo jo dobili kot nagrado za zmago. 

Kdo je bil po tvoje najbolj konflikten v tekmovanju in zakaj?

Osebi, ki resnično ni imela problemov in konfliktov, je to težko določiti. Z nikomer nisem imela posebnih zapletov in nesoglasij. Če gledam iz stališča drugih tekmovalcev, lahko izpostavim Sandija. Jaz sem bila sicer v nasprotni skupini in ga nisem imela možnosti spoznati. 20 ljudi, 20 različnih karakterjev in vsak je drugačen, zato smo bili tudi deležni tega resničnostnega šova. On je imel drugačen pristop in poseben karakter. V določenih trenutkih pod takimi pogoji te človek lahko zmoti in si ga enostavno ne želiš imeti v svoji družbi. Igra pa je le igra. Tu se boriš za svoje ‘preživetje’, zato mu je njegovo obnašanje opravičeno. Danes, v realnem življenju, ko imaš priložnost osebo spoznati na drugačen način, lahko mnenje povsem spremeniš. Tako sem tudi jaz spoznala, da je Sandi super oseba. 

Občutki ob tem so bili zelo, zelo težki. Ampak še zdaleč ne zamerim ne Franku, ne nikomur drugemu, ki bi me izločil. Vsak se odloči po svojih občutkih, vsak se odloči, s katerim tekmovalcem si želi nadaljevati igro. 

Komu bi najbolj privoščila zmago?

Najraje sebi (smeh). Do sredine igre nisem imela nobenega favorita, dokler me ni na nek poseben način presenetila Maja. Enostavno me je na njej pritegnilo nekaj posebnega in sama pri sebi sem rekla: "Upam, da zmaga." Majo sem na videz poznala že pred vstopom v šov, in sicer preko prijateljice, a kasneje se je v boju prikazala kot čisto druga oseba. Zmotila me je njena zadržanost in nejevolja v igri. Kot porotnica sem spremenila mnenje in naziv zmagovalke dodelila Simoni.

Kaj je bila zate najtežja preizkušnja tekom celotnega bivanja na Filipinih?

Kljub temu, da sem po duši zelo čustvena, se navzven rada pokažem kot močna oseba, ki si ne pusti do živega. Upala sem, da me vse skupaj ne bo izdalo, da bom trdna in bom karakterno močno nastopila.  Ampak priznam, imela sem težke trenutke, izdalo me je domotožje. Ob tem se lahko zahvalim svoji zaveznici Sari, ki mi je dala oporo v najtežjih trenutkih in mi namenila tiste prave besede, da mi je bilo lažje.  

Tekmovanje mi je dalo veliko šolo. Enostavno prvih štirinajst dni samo razmišljaš, kaj si v življenju naredil narobe, komu bi se opravičil, kaj bi spremenil, kaj popravil, … In ko prideš do spoznanja, da časa nazaj ne moreš prevrteti, si zastaviš nove cilje in postaviš pogoje, kako boš vse skupaj popravil in nadoknadil. V šovu sem se res veliko naučila, kar danes jemljem kot velik napredek v svojem življenju in lahko rečem, da sem ponosna nase.

Kaj je bila prva stvar, ki si jo naredila, ko si prispela domov?

Zanimivo vprašanje. Vsak izmed tekmovalcev je razmišljal, kaj bo počel, kaj si bo skuhal, kako bo preživel tisti dan, ko prispe v Slovenijo. Jaz pa sem samo upala, da me ob povratku pričakajo prijatelji in domači ter me po hitrem postopku odpeljejo v moj rodni kraj, kjer me je čakalo praznovanje - krst mojega nečaka. Še danes se spominjam, kako sem se pred cerkvijo v avtomobilu preoblačila v oblačila, ki mi jih je pripravila mami. Si z njo izpovedala par kratkih besed. Zapustila parkirišče, vstopila v cerkev in se usedla v prvo vrsto ter postala krstna botra malemu Žanu.

Boš tudi sedaj, po izstopu iz boja, redno spremljala dogajanje na Filipinih prek TV ekrana?

Tudi če sem igro predčasno zapustila, ne vidim nobenega razloga, da dogajanja ne bi spremljala še naprej. Nekatere igre in taktike so mi še neznane, zato si jih bom z veseljem ogledala in navijala za svoje soigralce.