FOTO in VIDEO: Korn kot češnja na torti zadnjega Metalcampa?

Tretji dan devetega Metalcampa je postregel z bendi, kot so ameriški ekstremisti The Black Dahlia Murder ter z Egiptom navdahnjenimi Nile. Izrazito tehnični metal je poskrbel za rajanje od sonca ožarjenih metalcev po odrom, sončno vreme in topotanje po suhi zemlji pa je povzročilo pravi oblak prahu, ki je zajel tudi oder. A metalci pač ne stokajo in če so dobro podprti s pivom, potem so tovrstna stokanja povsem nepomembna navlaka.

Še takim "orto" metalcem pa se očitno zašibijo kolena, ko na oder stopi rdečelasa Simone Simons s svojo zasedbo Epica. Ženska z zvrhano mero hipnotične lepote, do sredine hrbta dolgimi lasmi, z okovanim modrčkom oz. steznikom, pomečkanim črnim krilcem, spodaj pa s črnimi pajkicami, je pri metalcih zelo priljubljena. Četudi njihova glasba ''cika'' na Tarjo Turunen ali Nighwish, očitno ponujajo, sploh v živo, nekaj, kar je ljudem všeč. Festivalska ljubljenka je sicer tudi prava modna navdušenka, saj redno objavlja na svojem blogu in niti najmanj ni slutiti, da se v njej skriva metalska duša. No, nekaj je zasebno življenje, nekaj pa "biznis".

Še pred glavnimi zvezdami večera so oder zavzeli stari znanci, Švicarji Eluveitie, ki so nazadnje letos izdali album Helvetios. Kombinacija starodavnih in folk instrumentov, križana z melodičnim death metalom v njihovem primeru še kako deluje, saj so bili deležni praktično najboljšega odziva tretjega večera. Obenem pa so publiko privedli do tega, da je uprizorila "circle pit", da so se noro vrteli v krogu na sami sredini največje gneče v občinstvu, nato pa se začeli zaletavati. Preverjeni festivalski mački tako znajo poskrbeti za primerno uravnotežen nastop, saj bolj spevne in počasnejše pesmi mešajo s hitrimi in udarnimi metalskimi himnami. Frontman Chrigel Glanzmann, ki ves čas občinstvo nagovarja z "moji prijatelji", pa še dodatno poskrbi za dober stik s publiko.

Nekaj pred enajsto pa so oder zavzeli Korn. No, najprej se je odvrtel intro na ekranih v ozadju odra. Ob "štanc" melodiji in ritmu. Na Metalcampu? Nekdaj "nu metal" zasedba je na zadnjem albumu The Path of Totality poskrbela za nov zvok, z dubstep primesmi. Več kot polovico nastopa je tako izzvenelo precej elektronsko. Sploh pesmi z omenjenega albuma, na začetku pa so zaigrali nekaj raritet. A tisti, ki so čakali na njihove hite, so na svoj račun prišli šele v drugi polovici. Kako na festival, kakršen je Metalcamp, sodi Another Brick in The Wall (priredba Pink Floyd), je sicer vprašljivo, a dejstvo je, da je nastop Korn, tudi z impresivnimi vizualijami, najbrž padel na plodna tla pri njihovih privržencih, ki so prišli prej in zgolj samo na njihov koncert, kot pa pri celotedenskih obiskovalcih koncerta. Pravzaprav sta bili pred nami zgolj dve petini prvotne zasedbe. Če odštejemo kitarista Heada in bobnarja Davida, ki sta bend tako ali drugače zapustila že leta nazaj, basist Fieldy pa je manjkal zaradi rojstva otroka. Sta bila pa zato prisotna kitarist Munky ter pevec Jonathan in seveda njegovo kultno stojalo za mikrofon izpod prstov mojstra H. R. Gigerja.

Pestro pa je očitno tudi v zakulisju letošnjega Metalcampa. Organizator Roman Fileš je na novinarski konferenci v uradnji izjavi potrdil, da se letos odvija zadnji Metalcamp oz. festival pod tem imenom in da bo prihodnje leto na tej ali podobni lokaciji festival Metal Days, ki že ima termin 22. do 28. julij 2013. Kje bo lokacija novega oz. osveženega festivala, se še ne ve, menda pa bo to znano 1. septembra. A po besedah Fileša, jih sprememba znamke Metalcamp, ki letos sicer poteka deveto leto in potencialno sprememba lokacije, ne skrbi. Svoje bo zagotovo povedal obisk prihodnje leto. Prav tako prisotna nesoglasja z lokalno skupnostjo pa znajo v nevarnost spraviti še en festival, in sicer Punk Rock Holiday, ki se na istem prizorišču dogaja malo za Metalcampom. Kakšna je bila usoda reggae festivala Soča Riversplash, na isti lokaciji, pa vemo. Več o tej problematiki pa kmalu v izčrpnejšem poročilu!