VIDEO in FOTO: 'Biti chef ni služba. To je način življenja'

Karim je najstarejši od sodnikov. Katera je bila prva jed, ki jo je pripravil, se ne spomni natančno, saj je od tega že več kot 25 let. Bi pa znal biti kakšen piščanec ali kaj podobnega.

V življenju ga je najbolj izoblikovalo življenje v Alžiriji. Njegov oče je namreč Alžirec, mama pa Slovenka. Ko je bil star 9 let, so se za 3 leta preselili v Alžirijo in takrat je doživel trk dveh kultur. "Naučil sem se dveh tujih jezikov, spoznal novo kulturo in si predvsem razširil obzorje okusa. To se mi pozna še danes. Imam izredno široko razumevanje za okuse," nam je zaupal Karim.

Leta 1988 je zaključil šolanje gostinstva na Bledu. Nato je odšel v vojsko, kjer je tudi delal kot kuhar. Nekega dne je prišel domov iz vojske in oče mu je predstavil šolo Le Cordon Bleu. Takrat mu je ponudil, da se odloči. "Ali kupim sebi nov BMW ali pa tebi plačam šolanje." Karim se je brez razmisleka odločil za šolo. Tam se je istočasno šolal za kuharstvo in slaščičarstvo. Po cele dneve se je učil in delal. Po Franciji je delal v Španiji. V 90-ih letih prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Slovenijo. "Danes imajo mladi veliko več možnosti, ker smo v Evropski uniji. V mojem času ni bilo tako. Živeli smo v Jugoslaviji. V Alžiriji sem živel kot otrok, Španija pa je bila ravno v času 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je bila situacija v Sloveniji, kakršna je bila. Težko si dobil papirje, težko si dobil delovno vizo in tako naprej. Ni bilo takšnih možnosti, kot so danes," odločitev za vrnitev pojasnjuje Karim. Potem se je kmalu poročil in dobil otroke. »V našem poklicu je zelo težko, če imaš mlado družino. Kuhar in slaščičar namreč ne delata osem ur, ampak 10-15, 16 ur na dan,« nam je povedal Karim, ki je v tem času delal po 100 ur na teden in ugavljal, kaj vse mora še vodja znati, preden odpre restavracijo.

Potem je 4 leta in pol delal kot osebni kuhar za veleposlanika EU komisije. Pokrival je vse uradne večerje in protokole. "To je bila zelo zanimiva izkušnja. Kot osebni kuhar kuhaš za njegov okus. Po domače povedano, ga moraš 'skužiti'. On ti pove, kaj je in česa ne in potem se ti temu prilagajaš. Na začetku je malo iskanja, potem pa ta stvar steče. Moram pa reči, da je bila to ena zelo dobra izkušnja, ki je trajala 4,5 leta, dokler nismo šli v Evropsko unijo in se je Evropska komisija zaprla v takšni obliki, kot je bila. Sprejemi in protokoli so me izpopolnili do te mere, da sem videl še drug svet," nam je razkril Karim. Kljub temu pa se še vedno izpopolnjuje in išče nove ideje. Te dobiva v tujini, saj se mu zdi, da je tega pri nas še majčkeno premalo. "Veliko hodim v tujino. Prednost je tudi internet. Tu dobiš ogromno idej. Pa tudi preko družbenih omrežij, kot je Facebook, na katerem so določene skupine in si s člani potem izmenjuješ ideje, pa tudi svoje težave in si pomagamo na ta način, da dobimo prave informacije in da neka stvar naposled le uspe," nam je razkril Karim. Največ preglavic mu sicer vedno povzroča stvar, ki se je loti prvič. "Ko nekajkrat stvar ponoviš, ko to vidiš in čutiš, ti stvar steče. Na koncu ti mora uspeti. Tu ni: 'Zdaj pa tega ne bom delal, ker mi to ne gre. Stvar je treba izpeljati do konca'," pravi Karim.

Danes ima Karim svoj slaščičarski atelje, specializiran pa je za makrone. Doma pa ne kuha. "Moja žena zelo dobro kuha, zato se jaz v to ne vmešavam. Razen, kadar je res treba. Večino časa namreč preživim v delavnici, tako, da, ko pridem domov niti nimam časa, da bi se še s tem ukvarjal," pravi kuharski mojster.

Karim nam je razkril tudi, da je pri slaščičarstvu zelo pomembno, da se držiš receptov. "To je ena najpomembnejših stvari v slaščičarstvu. To ni kuhinja. V kuhinji lahko malo improviziraš, delaš po okusu, dodajaš, odvzemaš, tu pa se je potrebno držati recepture. Če piše gramov, je 5 gramov, ni 10 gramov. Če daš ti namesto 5 gramov želatine 10 gramov, je razlika velika. Če je receptura napisana pravilno, se jo je potrebno držati do zadnjega," nas je podučil Karim. Sam sicer po slaščicah poseže zelo poredko. "Zelo malo sladic pojem. Tu denimo naredim več tisoč makronov, pa jih v enem mesecu ne pojem deset. Ko si vsak dan notri v temu, ti ni za to. Pa tudi malo je treba na zdravje gledati," nam je dejal Karim.

Najnovejši trendi v slaščičarstvu so, da so sladice malo lažje in da ni v njih več toliko sladkorja. Uporabljajo se tudi drugačne tehnike dela, prihajajo pa tudi novi materiali - od modelčkov, ki se uporabljajo do samih surovin. Do slednjih je Karim še posebno spoštljiv. "Potrebno je spoštovati surovine. Ne samo zaradi cene, ampak tudi zato, ker je to nekaj, s čimer moram operirati. Če to spoštuješ, potem je tudi tvoj izdelek boljši. Pri nas nič ne zavržemo. Osnova so kvalitetne surovine. Najhuje je, če se 'špara' pri surovinah. Ves izdelek je namreč odvisen od tega. 'Šparaš' lahko pri organizaciji, pri surovinah pa nikakor ne," zatrjuje Karim.

Pa glede na vse, kar je dosegel, meni, da je očetu kaj žal, da si ni raje kupil avta? "Jaz srčno upam, da mu ni žal. Oče je takrat investiral vame. Nekateri investirajo v hiše, v avtomobile, on pa je investiral vame. Dal mi je zelo dobro popotnico. Tudi zelo dobro mi je povedal. Rekel je: 'Najboljša investicija je investicija v znanje, ker tega ti nobeden ne more vzeti. Lahko ti vzamejo avto, hišo, kar koli, znanja pa ti nihče ne more vzeti, z njim pa tudi napreduješ," nam je za konec še dejal Karim.

Več v videoprispevku!