Marley (2012), režija Kevin Macdonald;
Robert Nesta Marley, oziroma krajše Bob Marley ni bil politik ali revolucionar, temveč le izjemno nadarjeni glasbenik, pevec, kitarist in tekstopisec, a je v svojem kratkem življenju na političnem področju storil več, kot mnogi politični veljaki v karieri, predvsem v svoji domovini Jamajki in tudi v Zimbabveju. Bil je glas ljudstva, ki je zagovarjal idejo o miru, nenasilju, ljubezni, danes pa je prava pop in kulturna ikona, poznana po vsem svetu. Zaradi raka je umrl star le 36 let, za seboj pa je pustil izjemno glasbeno zapuščino, ki je in še vedno navdihuje mnoge glasbenike. Najbolj preprosto in enostavno ga je opisala njegova prva učiteljica v šoli, ko je dejala, da je enostavno "rad pel" in to je "počel izjemno dobro."
V dokumentarcu režiserja Kevina Macdonalda sledimo Bobovi osebni in glasbeni poti iz okrožja St. Anne do predmestja Kingstona Trenchtowna, pa do Londona in pravega preboja na sceno šele leta 1964 s pesmijo "Simmer down". Ne manjka posnetkov glasbenih turnej po svetu in vseh njegovih predvsem glasbenih sopotnikov, prav tako legend reggae glasbe: Petra Tosha, Bunnyja Wailerja, Lee Scratch Perryja in drugih. Marley je med drugim rad igral nogomet.
Umrl je 11. maja 1981 v Miamiju na Floridi, le tri dni zatem, ko se je vrnil iz zdravljenja na Bavarskem, v starosti 36 let in še preden je dosegel vrhunec svojega ustvarjanja. Režiser se poslužuje starih posnetkov koncertov Wailersov, arhivskih posnetkov intervjujev z Marleyem ter predvsem njegovimi glasbenimi sodelavci, tudi ženo Rito, ki je pela v spremljevalni zasedbi I-Trees. Zelo malo priložnosti za spomine je recimo dobil njegov sin Ziggy Marley. Bob Marley ima spomenik v Kingstonu, prav tako pa tudi v Srbiji, v kraju Banatski Sokolac...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.