20.LIFFe: Črnci in Božji bojevnik

Črnci (režija: Goran Dević, 2009)

Hrvaška specialna enota, imenovana Črnci, ki je morala opraviti marsikateri umazan posel, izve da je podpisano premirje in treba je vod razpustiti. A ker so nedavno padli trije njihovi tovariši, poveljnik Ivo (izvrstni Ivo Gregurević) pripravi reševalno akcijo, da bi v gozdu našli trupla in jih spodobno pokopali. Ne glede na premirje, pa ima v glavi tudi načrt za razstrelitev jeza, kar bi povzročilo veliko škodo sovražniku. Preživele Črnce tako začnejo najedati dvomi in krivda, največjega sovražnika pa najdejo kar v njih samih.

V filmu ne gre toliko za prikaz vojne, kot za prikaz psihološke vojne, ki jo bije vsak posameznik v svoji glavi. Vojaki, zaznamovani z nečloveškimi dejanji, vsak po svoje dojemajo nastale situacije in se z njimi kosajo. Nekateri najdejo pobeg v drogi, spet druge premagujejo strah, krivda in laži. Dević je film posnel neposredno, brez olepšav, brez trikov, da nas potegne v jedro občutkov, ki švigajo skozi glave vojakov, ki si bolj kot vse drugo želijo, da bi bilo vojne norije konec.

Božji bojevnik (režija: Nicolas Winding Refn, 2009)

Enooki bojevnik (Mads Mikkelsen) je dolga leta v ujetništvu, kjer se mora boriti za življenje in živeti v nečloveških razmerah, vedno pa mu uspe, da premaga tekmece. Zanj skrbi deček Are, ki ga Enooki vzame s seboj, potem ko pobije može, ki so ga zasužnjili. Na njunem potovanju ga ves čas preganjajo slutnje nasilja, morja krvi, usoda pa ju pripelje na vikinško ladjo, s katero bi se rada vrnila v Skandinavijo, da bi se pridružila krščanskim križarjem. V iskanju svete dežele se po nevihti znajdejo sredi neznane pokrajine, kjer se Enooki zave svojih korenin in posledično najde svoj dom. A za kakšno ceno?

Mikkelsen, ki ga mnogi poznajo kot negativca Le Chiffreja v zadanjih dveh dogodivščinah z Jamesom Bondom (Casino Royale in Kvantum sočutja), v izjemni vlogi, v kateri dokaže, da za dobro predstavo niso potrebne besede. Nordijska mitologija, mistični pridih, za povrhu pa še krvavo klanje in kriza identitete, se zlijejo v nenavadno mešanico. Precej stran od bleščeče hollywoodske ekstravagance tipa 300, Alexander ali Troja. Film, ki ga ni treba toliko gledati, temveč podoživeti.