19. LIFFe: Morija, balast in sneg

Balast

Samohranilka Marlee se s sinom Jamesom težko prebija skozi življenje. Večino časa preživi kot čistilka v službi in James je prepuščen samemu sebi. Spozna mlade prestopnike, ki ga izsiljujejo za denar, potem ko od njih kupi drogo. Ko James zabrede pregloboko, z Marlee pobegneta k Lawrenceu, ki živi žalostno življenje, ožigosano z nedavno smrtjo brata, tudi Marleeinega moža.

Nenavadna, pravzaprav disfunkcionalna družina, igra jo trojica naturščikov, je "škrta" v besedah, čustvih in dejanjih, njihovi odnosi pa so zapleteni in obremenjeni z duhovi preteklosti. Film zgodbo ponuja v počasnih in dolgih posnetkih, ki pogosto povedo več kot besede. Balast je socialno realistična zgodba in obenem trpka študija o ameriškem življenju v zimski in pusti pokrajini delte reke Mississippi ter čustvenih in socialnih težavah, s katerimi se dnevno ukvarjajo njeni prebivalci. Prav lahko bi film imel naslov kar Mississippi blues, saj je tako kot ta glasbena zvrst otožen in kar malce melanholičen, a je film, zanimivo, brez glasbenega soundtracka. Režiser Lance Hammer je bil nagrajen za režijo na ameriškem neodvisnem festivalu Sundance.

Znotraj

Noseča fotografinja Sarah je edina preživela v hudi prometni nesreči, čez štiri mesece pa je na božični večer sama doma, saj še vedno žaluje za umrlim fantom Matthieuom. Naslednji dan je namenjena v bolnišnico, kjer bo rodila, a se sredi noči na njenih vratih pojavi neznana ženska, ki jo začne nadlegovati. Ko ji Sarah zagrozi s policijo, se ženska umakne. Kmalu pa pride nazaj, vdre v stanovanje in jo napade. Sarah se uspe umakniti v kopalnico. Noč, polna nasilja in krvi, pa se je šele začela ...

Po Krvavi romanci pred leti so francoski film “gorja in gravža” doživeli pravo renesanso. Tokrat gre namreč za film, prvenec dveh mladeničev, ki sta ga posnela v digitalni tehniki, v katerega bi težko natrpala še več nasilja in krvi. Film namreč ponudi neverjetno moreče vzdušje, v njem pa so tudi prizori, ki bodo za običajno občinstvo enostavno prehudi. Dejstvo, da gre za nosečnico, pa je za povrh vsega samo še bolj boleče. Izjemno brutalna vloga Beatrice Dalle (najbrž se jo kdo spomni iz Betty Blue in Noč na zemlji), sicer pa je to film za tiste, ki imajo močne želodce in prenesejo prav vse. Najbrž pa jih bo malo takih, ki bodo imeli željo film gledati tudi drugič, tretjič in tako naprej. Skratka, za “horror” frike prava nebesa, za druge pa pekel, za katerega morda sploh niso vedeli, da obstaja.

Sneg

Deset žensk (šest odraslih in štiri dekleta), dedek in mlad fant, ki sploh ne govori, živijo v majhni odmaknjeni bosanski vasi Slavno, opustošeni od vojne. Njihove sorodnike in prijatelje so ubili, njihovih trupel niso nikoli našli. S prvim snegom je vas popolnoma odrezana od sveta in preživetje je ogroženo. Večina od njih ima svoje načrte, Alma, trmasta mlada ženska, pa verjame, da lahko preživijo in se iztrgajo iz revščine s prodajo slivove marmelade ter vloženega sadja in zelenjave, po katerih slovi njihova vas.

Koprodukcijski film štirih držav (Bosne in Hercegovine, Nemčije, Francije, Irana) je celovečerni prvenec režiserke Aide Begić, ki se je lotila travmatičnega in še vedno odprtega vprašanja o vojni v Bosni in njenih strašnih posledicah. Intimna drama, v katerem igralsko težo nosijo igralke, nas postavi v zaselek v bosanskih hribih tik pred zimo. Odročnost vasi, do najbližjega zaselka je 20 kilometrov razbrazdane ceste, še stopnjuje njihovo osamljenost in breme preteklosti postaja vse težje, ko se soočajo s posledicami vojne. Filigransko delo mlade sarajevske režiserke se ukvarja z eksistencialnimi vprašanji in vsakodnevnimi tegobami življenja, ki se vrti v krogu dela in molitve.