17. LIFFe: Parfum in seks

Shortbus (Predpremiere)

Režiser John Cameron Mitchell, ki je nase opozoril že s filmom Hedwig and the Angry Inch (2001), v katerem je zaigral v glavni vlogi, nas v najnovejšem izdelku popelje v divji svet seksualno osvobojenega kluba Shortbus, kjer se srečujejo tragikomične zgodbe barvite palete ljudi. Tam se dogaja ljubezen, tam se dogaja seks, tam si vsak vzame, kar želi in se vsak druži in seksa s komerkoli želi.

Seksualna terapevtka Sofia (Sook-Yin Lee) pomaga ljudem, hkrati pa še nikoli ni doživela orgazma, kar skriva pred možem Robom. Med njenimi pacienti je tudi gejevski par, James in Jamie, ki se še nista odločila za spolnost, a bi rada razmerje poživila s svobodnim seksom. Vsi skupaj se znova srečajo v Shortbusu, kjer vsak išče svoje užitke. James in Jamie najdeta kandidata za trojček, Sofie pa sreča domino Severin (Lindsay Beamish), ki ji obljubi pomoč na njeni poti do orgazma. James, ki večino dejanj snema za svoj dokumentarec, je vse bolj nesrečen in zdi se, da nekaj naklepa. Njegovim načrtom je priča zalezovalec Caleb, klub pa še naprej ostaja mesto, kjer se za masikoga uresničenje sanje mešajo z usodami posameznikov.

Shortbus je nekakšna mešanica umetnosti, glasbe, politike in seksa. Režiser je film ustvaril z veliko improvizacije z igralsko ekipo, zato se prizori marsikdaj razvijejo v povsem drugo smer od pričakovanja, kar film naredi zanimiv in nepredvidljiv. Obenem nam ponudi raziskovanje spolnosti skozi filmski jezik in to na različne načine. Igralci so prav zaradi improvizacije in neobičajnega pristopa zelo sproščeni in med seboj razvijejo svojevrstno kemijo pa naj gre za hetero ali homoseksualne odnose. Mitchell je s filmom napisal tudi ljubezensko pismo New Yorku, s katerim se na nek način zoperstavlja Bushu in trenutnemu stanju v ZDA, saj je hotel pokazati svetlejšo plat življenja v Ameriki.

Film je zagotovo eden redkih primerkov, ki se ne sramuje pokazati eksplicitne spolnosti vseh vrst. A njegova sporočilnost je še vse kaj več kot le goli seks. Seks namreč služi kot vodilo različnih zgodb, skozi katerega se razkrivajo strahovi in hotenja likov. Za nekatere šokanten, za druge vznemirljiv, za tretje poučen film, ki mu ne uide kultni status.

Sprememba naslova (Perspektive)

Glasbenik David (Emmanuel Mouret), ki igra rog in ga tudi poučuje, pride v Pariz, kjer začne iskati stanovanje. Ko na cesti sreča svetlolaso Anne (Frédérique Bel), ga ta zvabi, da se vselita v skupno stanovanje, da bi si delila stroške. Anne, ki je sicer lastnica majhne fotokopirnice, se zaljubi v eno od svojih strank, David pa začne poučevati Julio (Fanny Valette), ki je zelo sramežljivo mlado dekle, a se vanjo zatreska že na prvi pogled. A zveza med Davidom in Anne je kljub vsemu nekaj posebnega, saj se njuni usodi na koncu spet prekrižata ...

Na videz običajna zgodba skozi izvrstne igralske predstave ponudi mešanico humorja in paleto čustev, ki bo navdušila širše množice, čeprav mimo nje ne bodo mogli tudi tisti, ki imajo bolj zahteven okus. V filmu zaigra tudi očarljiva 20-letna Fanny Valette, ki smo jo na lanskem LIFFu lahko gledali v filmu Mali Jeruzalem.

Mladi Emmanuel Mouret, ki je zrežiral in zaigral glavno moško vlogo, je z najnovejšim izdelkom dokazal, da je mojster v tem, kako vsakdanje dogodke predstaviti na humoren način. Vse skupaj je začinil s pristnimi čustvi in hudomušno ironijo, kar seveda vedno naleti na dober odziv gledalcev. Z nepogrešljivim pristopom je tako ustvaril film, ki je všečen že na prvo žogo, obenem pa skozenj poda kar nekaj življenjskih resnic. Simpatična situacijska komedija, v kateri liki neprestano padajo iz ene nerodne situacije v drugo, tako večkrat izzove salve smeha. In čeprav gre v prvi vrsti za komedijo, so glavna rdeča nit v filmu kljub vsemu - čustva.

Parfum (Predpremiere)

Patrick Süskind je leta 1985 napisal knjigo Parfum, ki je šokiral mnoge in kmalu postal uspešnica. Potem, ko so knjigo želeli ufilmiti mnogi priznani režiserji, med njimi npr. Stanley Kubrick, Miloš Forman, Martin Scorsese in Ridley Scott, je producentom uspelo od avtorja za lep denar odkupiti pravice, filma pa se je lotil nemški režiser Tom Tykwer (Teci Lola teci, Princesa in bojevnik).

Gre za grozljivo zgodba o umoru in obsedenosti, ki se dogaja v Franciji, v osemnajstem stoletju. Jean-Baptiste Grenouille (Ben Whishaw) ima edinstven dar zaznavanja dišav in vonjev, ki se vrtinčijo okrog njega, in ga uporablja pri ustvarjanju najboljših parfumov na svetu. Ker sam nima vonja, je zelo prevzet, ko se sreča z neustavljivim vonjem mlade ženske, ki ga čisto okupira, na koncu pa se njegova obsesija z njo konča tragično. Kmalu Grenouillova obsedenost postane smrtonosna in policija najde dvanajst umorjenih deklet. Izbruhne panika, ko skušajo ljudje zaščititi svoje hčere, Grenouille pa začne iskati še zadnjo sestavino za najbolj popoln parfum na svetu.

Tykwerju, ki je za film napisal tudi glasbo, je uspelo dobro prirediti knjigo, za katero je dolgo časa veljalo, da je po njej nemogoče posneti dober film. Režiser tako vsem dvomljivcem daje krepko zaušnico, saj bo, kot kaže, film v Evropi podrl vse rekorde v gledanosti. Brez dvoma bo všeč vsem tistim, ki so vzdihovali in lovili sapo ob knjigi, kakor tudi tistim, ki ga bodo povonjali prvič. Vsekakor evropska ekstavaganca leta, v katerem zaigrata tudi hollywoodska veterana Dustin Hoffman in Alan Rickman.

Čudovito! Zgodba gejevskega filma (Dokumentarni)

Avtorici Lisa Ades in Lesli Klainberg se v tem zanimivem dokumentarcu sprehodita skozi zgodovino ameriškega neodvisnega gejevskega in lezbičnega filma. Obenem pa film skozi pojave popularne kulture razišče pomembne kulturne, politične in družbene trenutke ter gibanja, ključne za homoseksualno življenje. V filmu tako ne manjka zanimivih sogovornikov in kultnih figur iz bogastva neodvisne filmske produkcije.

Svoje poglede razgrnejo kultni režiserji John Waters (Pink Flamingos, Poliester, Cmera, Lak za lase), Todd Haynes (Posion, Daleč od nebes), Gus Van Sant (Moj privatni Idaho, Drugstore Cowboy), Ang Lee (Gora Brokeback, Prežeči tiger, skriti zmaj), John Cameron Mitchell (Shortbus), Alan Cumming in drugi.

Dokumentarec ponuja sprehod skozi bistvene prelomnice, ki jih je ameriška homoseksualna skupnost doživela v novejši zgodovini. Seveda ne pozabi na pionirje kakršna sta bila Kenneth Anger ali Andy Warhol, na koncu pa pravzaprav postane jasno, da je gejevski in lezbični film iz "alternative podzemlja" zadnja leta doživel pravi bum, saj ga je opazila tudi širša publika. To vsekakor velja tudi za veliki uspešnici Fantje ne jočejo, za katerega je Hillary Swank prejela oskarja za glavno vlogo, da Gore Brokeback Anga Leeja, ki je za režijo prejel oskarja, zlati globus in še bafto, niti ne omenjamo.

Po mnenju avtoric je zmagoslavje neodvisni gejevski in lezbični film dosegel, ko je prestopil svoje okvire in na splošno omogočil boljše raziskovanje življenja. Iz subkulture je tako prešel v "mainstream", kjer se zaenkrat zelo dobro počuti, kar pričujoči dokumentarec, z dobrim izborom gradiva, tudi jasno pokaže.