VIDEO: Hamlet našega časa

Bili smo na premieri ene najpomembnejših iger svetovne dramatike – Shakespearovega Hamleta, ki pa je tokrat po zaslugi Srečka Fišerja, Žanine Mirčevske in Eduarda Milerja dobil povsem novo, aktualizirano, podobo.

Naslovno vlogo igra izvrstni Marko Mandić, Jernej Šugman, ki je Hamleta na odrskih deskah SNG Drama Ljubljana odigral pred 20 leti, pa je tokrat uprizoril njegovega strica Klavdija. Igor Samobor nastopa v povsem novi vlogi, sestavljeni iz več likov (duh starega Hamleta, Hamletov antipod, Fortinbras, Horacij, Hamletova podzavest, Yorick itd.), ki jo je avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska označila kar z zvezdico (*).

Mirčevska je današnjega Hamleta primerjala s sodobnim evropskim intelektualcem, ki tava v labirintu prekompleksnega sveta. "Zaveda se vsega, kar mora storiti, ve, kaj je prav in kaj ne, kaj bi moral storiti, vendar prelaga svoje delovanje in zapravlja čas s premlevanji o smislu, bivanju, maščevanju in na koncu ne naredi nič," je poudarila in dodala, da so v uprizoritvi definirali lik Hamleta kot verbalnega revolucionarja, ki si želi bolj urejen in pravičen svet, vendar ni pripravljen najti motivov za dejanja, ki bi omogočila spremembe. Po drugi strani pa ves čas išče svoj antipod – se aktivno spopada sam s seboj. V priredbi Mirčevske so vsi posegi dramaturške narave z namenom, da ohranijo duha Hamleta in ga eksponirajo/transponirajo v današnji čas. "V moji priredbi se pojavi tudi nov lik, sestavljen iz več likov, ki odpira nove pomene drame. Ne gre za običajne Hamletove sogovornike iz izvirnika, temveč za ,pokrajino kolektivnega spomina‘, ki šepeta in uteleša glavno premiso naše predstave – intelektualno razklanost. Zastavili smo si cilj, da naredimo neklasično interpretacijo Hamleta, da se osvobodimo romantičnih stereotipov o njem in tako omogočimo likom in mislim, da spregovorijo na nov, svež način," pravi Mirčevska.

Po besedah Igorja Samoborja si tako globoko lastimo romantično predstavo o Hamletu, da se izredno težko prebijemo do tega, kar je v igri dejansko zapisano. "Skozi vaje smo se poskušali prebiti do bistva drame. Prevod in priredba odpirata nove možnosti, pogled, primerljiv npr. z Dalíjevo sliko, kjer ura odteče dobesedno. Ves čas se sprašujem, kaj predstavlja moja vloga. Gre za neke vrste 'kolektivni spomin‘, ki je vedno prisoten, ki nas vedno bega, mimo katerega ne znamo, saj nas ves čas opazuje – ne moremo se iztrgati šepetanju lastne in družbene zgodovine, tudi če si to še tako želimo. Ne znamo, tudi Hamlet ni znal,"  je povedal Samobor. Vloga * mu je odprla zanimiv vpogled v Hamleta: "Kot da bi nas gledal sam Shakespeare in poslušal, kaj govorimo o njegovem Hamletu. Lahko bi mu rekli Mona Liza, katere nasmešek moramo raziskati in ga razumeti. Mi smo ga razumeli tako, naslednja ekipa ga bo drugače."

Scena je delo scenografa Branka Hojnika, za kostumsko podobo je poskrbela modna oblikovalka in kostumografka Jelena Proković, luč je oblikoval Pascal Mérat, izbor glasbe pa je naredil Eduard Miler.