Veronika, Anka in Simona s Kmetije

Kaj je bil vzrok, da ste se odločile sodelovati v Kmetiji: zaradi želje po zmagi ali zaradi medijske prepoznavnosti?

Veronika: Prijavila sem se zato, ker, dobesedno, nisem imela česa početi, iz dolgčasa. Ciljala sem na zmago in, kar se mene tiče, sem jo tudi osvojila. Pet tisoč evrov, ki so mi jih ponudili za odstop, so zame zmaga.

Anka: Po navadi grem konec tedna zvečer v družbo, nek petek pa sem ostala doma in sem brskala po internetu ter se čisto po naključju prijavila. Ni mi žal, saj je bila to nepozabna in enkratna izkušnja. Ena takšna izkušnja je sicer po moje dovolj.

Simona: Želela sem malo zamenjati okolje, spoznati nove ljudi, poleg vsega pa sem firbec in me je zanimalo, kako je iz prve roke izkusiti življenje na kmetiji. Upam pa, da bom s pomočjo medijske prepoznavnosti uspela najti kakšno pametno službo.

Želja, da bi nastopile v resničnostnem šovu, se vam je uresničila. Je še kakšna nenavadna želja, ki bi jo želele uresničiti?

Veronika: Znano je, da udeleženci resničnostnih šovov hitro zbledijo, in jaz ne želim, da bi se to zgodilo z mano. Zato je moja velika želja, da bi naslednje leto vodila Kmetijo ... ali pa kateri drugi resničnostni šov.

Anka: Ugotovila sem, da me kamere nimajo preveč rade. Bi pa rada poskusila nastopiti v gledališču. Sicer se mi je že uresničila želja, da bi sama “uspavala” purana. Čeprav se mi je to od nekdaj upiralo. Ampak sem takšna, da se rada preizkušam; kje so moje meje in kaj zmorem.

Simona: Trenutno nimam posebnih želja. Je pa bilo življenje v Kmetiji dobra izkušnja in bi takoj sodelovala še enkrat. 

Ko so kamere vključene ves dan, kmalu pridejo na dan tudi lastnosti, ki jih človek ne bi rad pokazal javnosti. Se da kaj prikriti?

Veronika: Ponosna sem, da pred kamerami nisem igrala, tudi sama sem kdaj rignila. (smeh) Predvsem pa sem se odločila ohraniti svoje koroško narečje, tudi za ceno tega, da me nihče ne bi razumel.

Anka: Od začetka sicer nisem bila sproščena, sčasoma pa vedno bolj. Sem, kakršna sem, rigam, prdim, preklinjam – tudi iz dobre volje. Mislim, da bi imeli tudi tisti, ki nas sedaj zaradi tega obsojajo, ob hrani, kakršna je bila kmetiji, težave s prebavo.

Simona: Nihče ni popoln, vsi imamo boljše in slabše lastnosti. Včasih odreagiram – za nekatere – morda na čuden način, ampak tako čutim in mi zaradi tega ni nikoli žal.

Več si preberite na zadovoljna.si.