Odločitev v dobitniku kristala Vilenice, ki je bila "težka, a soglasna", je v imenu petčlanske žirije razglasil Tomaž Šalamun. Voeroes, po poklicu jezikoslovec in profesor češke književnosti, zaposlen na Inštitutu za češko filologijo Katoliške univerze v Budimpešti, je v domovini znan in večkrat nagrajen pesnik. Vileniški kristal je po nagradi na predlanskem svetovnem pesniškem festivalu njegovo drugo mednarodno priznanje.
Vidno presenečen, da si je zaslužil kristal, je povedal, da je to gotovo prijetnejši dogodek kot nekatere uničujoče kritike, ki jih je bil deležen ob začetku svojega pesnikovanja. Svoj poetski izraz - sodeč po prevodih nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zborniku, je ta preprost in komunikativen - oblikuje in gradi na domači in svetovni pesniški tradiciji ter poudarja, da so pri pisanju zanj enako pomembni forma, jezik in sporočilo poezije. Dobra pesem je ravnotežje vseh treh elementov, meni Voeroes.
Poezija je njegovo vsakodnevno branje, je dodal nagrajenec, pozna tudi slovenske klasike in nekaj sodobnikov, npr. Šalamuna in Debeljaka. In kaj je za Voeroesa srž poezije? Pravi, da je pesem zanj edina pot in način, da se izrazi, odkriva in ubeseduje sebe, svet in Boga. Predvsem pa, "le pesem je lahko bolj modra kot pesnik," poudarja dobitnik vileniškega kristala Voeroes.
