Na praškem vrhu so bile v t.i. bolonjski proces formalno sprejete Turčija, Ciper in Hrvaška. Ministri so se tudi dogovorili za naslednje srečanje, na katerem bodo, podobno kot na pravkar končanem, pregledali uresničevanje zadanih ciljev. To bo čez dve leti v Berlinu. Na konferenci so se tudi dogovorili o načinu dela v prihodnjih dveh letih ter pregledali dosežen napredek v posameznih državah.
Problematika izgradnje evropskega visokošolskega prostora je posebej pomembna tudi za študente. Ti so se v bolonjski proces so se namreč vključili kot partnerji, čeprav ne tudi kot njegovi oblikovalci - odločitve se sprejemajo na ravni držav. Stališče študentov pa je, da je študij javna dobrina in da je država odgovorna za izvajanje kakovostnega javnega študija.
Ministrica Čokova je izpostavila nekatere prioritete za prihodnost. Opozorila je na specifičen položaj majhnih držav, katerih jezik se ne poučuje širše zunaj meja teh držav, kar pa vpliva na mobilnost tako študentov kot tudi učiteljev. Konkretno ta problem nastane pri vključevanju tujih študentov v študij v Sloveniji, kjer poučevanje poteka v slovenščini. Prav tako je pomembna mobilnost univerzitetnih učiteljev, kar bi moralo biti finančno privilegirano. Za kakovost študija je tako zelo pomembno meduniverzitetno sodelovanje, pri čemer je očitno, da na primer Slovenija, ki ima le dve univerzi, potrebuje tudi vzpostavljene povezave z univerzami drugih držav. Na srečanju so po besedah ministrice vzpostavili stike tudi z višegrajsko skupino ter se dogovorili za sestanek, posvečen znanosti in visokem šolstvu, ki bo septembra v Sloveniji.
