Velika spremenljivosti vremena, ki je značilna za naše kraje, nam daje občutek, da nismo deležni posebnih vremenskih sprememb, opozarjajo na Arsu, a dodajajo, da temu vendarle ni tako, na kar kažejo tudi kazalci okolja o ekstremnih vremenskih dogodkih v Sloveniji. V obdobju od leta 1961 do 2015 je namreč opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni, meritve pa kažejo, da je večja tudi pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 stopinjami Celzija. Po drugi strani pa število ledenih dni kaže na trend upadanja. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča). "V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu," ugotavljajo na Agenciji RS za okolje (Arsu).
Kazalci okolja o ekstremnih vremenskih dogodkih v Sloveniji niso obetavni.
Pogostejše tako suše kot poplave, izrazitejši vročinski valovi
Kot navajajo na Arsu, v primerjavi z obdobjem 1961 do 1990 zaznavamo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer. Suše in poplave so pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši. "V obdobju 1961 do 2015 naraščata absolutna maksimalna temperatura ter absolutna minimalna temperatura, kar kaže na segrevanje podnebja. Več je zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 stopinj Celzija," navajajo v svojih ugotovitvah.
Snežna odeja bo vedno bolj skromnejša
"Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo trend upadanja, v visokogorju pa je količina zapadlega snega od leta v leta zelo različna. Tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008," navajajo na Arsu in dodajajo, da lahko kljub temu pričakujemo, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. "Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih."
Na Arsu opozarjajo, da so bolj kakor temperatura spremenljive padavine. "Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih," opozarjajo na Arsu.
Vedno več neurij z močnim vetrom in nalivi
Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in točo. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine - nekaj ur, dan, ali morda dva - ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave, opozarjajo na Arsu in dodajajo, da imamo skoraj vsako leto epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. "Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu."
Več o kazalcih ekstremnih vremenskih dogodkov na naslednji povezavi.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.