Premierka Alenka Bratušek je medije pozvala, naj ne špekulirajo o številkah glede bančne luknje, ker to škodi državi. "Počakajmo. Ni več dolgo do konca in potem nam bo slika v naših bankah popolnoma jasna," je poudarila in izrazila prepričanje, da bo Sloveniji uspelo povrniti popolno zaupanje v banke. "V zadnjih sedmih mesecih smo naredili ogromne korake, tako da pravzaprav čakamo samo še rezultate stresnih testov, ki se v tem trenutku izvajajo v naših osmih bankah. Prepričana sem, da bodo koraki, ki bodo sledili, v naše banke vrnili popolno zaupanje.''
Predsednica vlade je sicer še poudarila, da je popolnoma zadovoljna z izkupičkom bruseljskih pogovorov in z zagotovili, da bodo pri evropskem pregledu upoštevani izidi pregledov slovenskih bank na nacionalni ravni. Novih pogojev za zagon slabe banke po koncu pregleda slovenskih bank ne pričakuje, prav tako ne pričakuje zapletov z novelo zakona o bančništvu. "Dobila sem polno podporo in potrditev, da bodo naši dosedanji koraki upoštevani pri naslednjih postopkih," je poudarila in dodala, da sta imela s predsednikom ECB Mariom Draghijem "zelo konstruktiven pogovor".
Premierka je prišla v četrtek na vrh EU s sporočilom, da želi kolege prepričati, da NLB in NKBM, ti sta vključena v preglede osmih slovenskih bank, ki trenutno potekajo, ne bi bilo treba prihodnje leto pregleda opraviti še enkrat na evropski ravni. Poudarila je tudi, da želi Slovenija enake pogoje za oba pregleda.
Evropska centralna banka (ECB) namreč pripravlja evropski pregled 130 sistemskih bank v območju z evrom, v katerega so vključene tudi tri slovenske banke, NLB, NKBM in SID banka. V preglede slovenskih bank, ki že potekajo, pa so vključene NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka.
Danes je premierka ob prihodu na drugi dan zasedanja v Bruslju pojasnila: "V postopke, ki čakajo države v naslednjem letu, bo vključena tudi Slovenija, saj ena naša banka do sedaj v te postopke ni bila vključena, to je SID banka, pri kateri pa jaz absolutno ne pričakujem nobenih problemov."
Sicer pa je poudarila, da je "dobila polno podporo in potrditev, da bodo naši dosedanji koraki upoštevani pri naslednjih postopkih", da je imela s predsednikom ECB Draghijem "zelo konstruktiven pogovor" ter da so se v razpravi o bančni uniji vsi strinjali, da je treba povrniti zaupanje v bančni sistem.
Banke iz evropskih testov ne morejo biti izvzete
V ECB so sicer že ob objavi seznama bank, ki bodo vključene v evropske preglede, pojasnili, da pregledi bank na nacionalni ravni ne morejo nadomestiti sodelovanja bank v celostnem evropskem pregledu, da torej tri slovenske banke iz evropskih testov ne morejo biti izvzete, a da bodo v primeru bank, ki so že opravile podobne teste, upoštevali izide teh testov, tako da bo evropski pregled dopolnilen.
Predsednik ECB Draghi po koncu prvega dne zasedanja v Bruslju sestanka s slovensko premierko ni želel komentirati. So pa viri pri ECB sinoči še enkrat pojasnili, da se bodo rezultati pregleda na nacionalni ravni seveda upoštevali pri evropskem pregledu, kar pomeni, da bo ta pregled za slovenske banke verjetno lažji in cenejši.
Poudarili so še, da je evropski pregled obvezen za vse opredeljene sistemske banke v območju z evrom, tudi za španske, irske in slovenske banke, za katere že potekajo pregledi na nacionalni ravni. Pogoji evropskega pregleda pa še niso določeni, tako da na tej točki pogojev v pregledu slovenskih bank ni mogoče primerjati s pogoji v evropskem pregledu.
V ECB še poudarjajo, da na tej točki ne morejo napovedovati, kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami. "Očitno je, da bančni sektor ni zelo zdrav, a bomo videli. Številk še ne poznamo. Ne vemo, ali bo denar, ki je na voljo za reševanje problemov bank, dovolj," pravijo viri pri ECB.
KOMENTARJI (1081)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.