Bo sanacijski načrt ZZZS povečal likvidnostne težave bolnišnic?

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes potrdil sanacijski načrt, po katerem bodo prihodnje leto zamaknili plačila za dodatnih 36 milijonov evrov obveznosti, ki bi jih morali plačati letos. Toliko minusa bo zavod predvidoma imel ob koncu leta. ZZZS je že v začetku leta sprejel finančni načrt, ki predvideva prenos obveznosti v višini 48 milijonov evrov. Skupen prenos bo tako znašal okoli 84 milijonov evrov, navajajo na zavodu.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da se zavedajo resnosti stanja, v katerem je trenutno Slovenija, pa tudi pomembnosti stabilnosti zdravstvene blagajne za kakovostno javno zdravstveno oskrbo. Pridružujejo se mnenju ZZZS, da so se zaradi krize sprejemali tudi ukrepi, ki so med drugim imeli negativen vpliv na prihodkovno in odhodkovno stran blagajne.

Kot navajajo, so zato pozvali tako ZZZS kot bolnišnice "k maksimalno racionalnemu in ekonomičnemu poslovanju". Poudarjajo, da za dolgoročno rešitev problematike intenzivno pripravljajo reformne ukrepe, za sprejetje katerih pa bo nujen širši konsenz, zato že zdaj pozivajo deležnike k strokovni in korektni javni razpravi.

Mezek: Sanacijski načrt bo le povečal likvidnostne težave bolnišnic

Da sanacijski načrt ne pomeni nič dobrega in da bo le povečal težave z likvidnostjo še več bolnišnicam, opozarja tudi direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. "Dejstvo je, da zdravstvo potrebuje dodaten finančni priliv," dodaja in opozarja, da se število zdravstvenih zavodov z izgubami pri poslovanju povečuje. Kot pravi, se tudi v zdravstvu zavedajo krize, v kateri je država, a bi sistemski ukrepi zdravstvo uravnotežili na dolgi ali vsaj srednji rok.

Mezek meni, da so potrebne sistemske rešitve. Med drugim je izrazil upanje, da bo – sicer z določenimi dopolnitvami – sprejet tudi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je do konca meseca v javni razpravi. V združenju predlagajo, da bi bilo treba zdravstvenim zavodom dati več orodij za učinkovito in uspešno vodenje ter upravljanje. Menijo, da bi s podjetizacijo lahko zavode uspešneje vodili, hkrati pa bi bilo dobro uvesti še varovalko, da bi bilo zavode kot javna podjetja nemogoče privatizirati.

Pet bolnišnic že zdaj pripravlja sanacijske programe. Bolj kot se bomo bližali koncu leta, več bo takšnih zavodov, meni Mezek. Kot je dejal, zavodi dobivajo denar vse pozneje, kar jim vedno bolj onemogoča normalno poslovanje. Izgube se iz leta v leto povečujejo, zdravstveni zavodi pa imajo okrog 90 milijonov nekrite izgube še iz preteklih let, dodaja.

Zato mora država kot ustanovitelj ustrezno ukrepati. Tudi koalicija se bo morala poenotiti, da je za tako raven zdravstva, ki jo želimo imeti, "pač potreben neki obseg sredstev", navaja Mezek. Nižanje tega obsega za iste pravice, kot so bile določene s košarico v času ugodnejših gospodarskih razmer, je nemogoče, "stiskanje zavodov" pa jih pelje v izčrpavanje, je še povedal.

Že sprejetje finančnega načrta ZZZS je dvignilo veliko prahu v zdravstvu. Predstavniki slovenskih bolnišnic so že takrat poudarjali, da gre za preveliko breme, ki jim bo onemogočilo normalno poslovanje.