'Banke so denar veselo posojale tajkunom, zdaj pa ga kupcem vrednostnih papirjev ne dajo nazaj'

Z novelo zakona o bančništvu, ki so jo poslanci sprejeli minuli torek, bi se vzpostavil pravni okvir za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani in določenimi kategorijami upnikov banke na drugi strani. Uvedla bi nov izredni ukrep, ki ga za zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti banke lahko uporabi Banka Slovenije, in sicer da banki naloži prenehanje ali konverzijo hibridnih oziroma podrejenih instrumentov.

Državni svetnik Jože Slivšek je v imenu predlagateljev opozoril, da bodo ukrepi, kot so konverzija podrejenih ali hibridnih obveznic v kapital in delni ali popolni odpis vrednosti instrumentov, prizadeli več kot četrtino državljanov, ki prek njih bodisi neposredno bodisi posredno prek raznih skladov varčujejo za prihodnost. "Banke so denar dobile in ga veselo posojale tajkunom, zdaj pa ga kupcem vrednostnih papirjev ne dajo nazaj," je nasprotoval določbam zakona. Obenem se po njegovih besedah pozablja, da so imetniki dolga le upniki, ki za razliko od delničarjev niso imeli vzvodov nadzora in upravljanja v bankah. Kot posojilodajalci bankam tako podobno kot varčevalci ne bi smeli prevzeti tolikšne odgovornosti za slabo poslovanje, meni.

Nasprotno je finančni minister Uroš Čufer pojasnil, da je državna pomoč bankam v skladu z avgusta spremenjenimi smernicami Evropske komisije dopustna le, ko breme sanacije bank nosijo najprej lastniki, zatem imetniki hibridnih in nato podrejenih obveznic. Šele zatem se za pokrivanje morebitnih izgub bank lahko uporabijo sredstva davkoplačevalcev, je dejal.

Strinjal se je podpredsednik državnega sveta Stojan Binder. Druga možnost je, da sanacijo bank plača vseh dva milijona prebivalcev, je opomnil navzoče na seji in dodal: "Če kdo misli, da bodo plačevali Nemci, Avstrijci, Francozi ali Italijani, se je globoko zmotil." Kupci vrednostnih papirjev seveda niso bili špekulanti, vendar so se odločili kupiti nekaj bolj tvegane vrednostne papirje, je še dejal Binder, ki mu niti na misel ne pride, da bi on sam saniral bančni sistem pred tistimi, "ki so se šli neke rizične igre".

Tudi državna svetnica Marija Lah se je zavzela, da lastniki prvi prevzamejo obveznosti, ki izhajajo iz takega ali drugačnega stanja finančne inštitucije: pa naj gre za izplačilo dividend ali sodelovanje pri sanaciji. Državne svetnike je zato pozvala, naj ne podprejo veta. Čufer je še poudaril, da novela zakona izrecno določa, da posamezni upnik, s tem ko se mu določene terjatve odpišejo oziroma prekvalificirajo, ne sme utrpeti višjih izgub, kot pa če bi prišlo do stečaja banke. "Na slabšem ne more biti," je dejal.