Banka Slovenije nosi 'največjo odgovornost za razmere v bančnem sistemu'?

Z novelo zakona o bančništvu se bodo okrepili instrumenti, ki jih ima Banka Slovenije na voljo za nadzor bank in ukrepanje. Ta bo lahko ukrepala že na podlagi svoje ocene, da neka banka ne obvladuje tveganj oz. jih ne obvladuje pravilno. "Gre za rešitve v skladu s tem, kar se v Evropi predlaga ali že izvaja," je dejal finančni minister Janez Šušteršič.

Kakšne ukrepe bi lahko sprejela Banka Slovenije?

Banka Slovenije bo lahko imenovala izrednega pooblaščenca, izredno upravo, banki prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije banke ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev. Zakon bo prinesel izjemo glede zakona o prevzemih. Ko bo nekdo dokapitaliziral banko zaradi zahteve regulatorja, bo imel, če bo s tem presegel prevzemni prag, za objavo prevzema oz. izstop iz lastništva dve leti časa.

Katere poslanske skupine bodo podprle predlog?

V koalicijskih SDS, DeSUS, NSi in SLS so zakonu napovedali podporo. Vsi so ocenili, da Banka Slovenije doslej ni ustrezno opravila svojega dela, in izrazili upanje, da bo po sprejetju novele drugače. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da si veliko obetajo tudi od rešitev v okviru evropskega projekta oblikovanje bančne unije.

"Ne moremo se znebiti občutka, da Banka Slovenije nadzorne funkcije ni opravila tako, kot bi morala. Po naši oceni nosi največjo odgovornost za razmere v bančnem sistemu," je dejala Marija Plevčak (DeSUS). "Banka Slovenije je večkrat padla na izpitu pristojnosti. Je pa res, da je njeno delovanje blokirala obstoječa zakonodaja," je dejal Horvat.

Roman Žveglič (SLS) je ocenil, da se zakon novelira štiri leta prepozno. "Žalostno je, da je nacionalni regulator odpovedal pri naših bankah oz. srebrnini in jo tako spremenil v staro železo," je ponazoril. Podobno sta menila Andrej Šircelj (SDS) in Bojan Starman (DL), ki je ocenil še, da je bilo kreditov, ki jih zaradi slabega ravnanja bank ne bomo nikoli videli, za več kot 10 milijard evrov.

Stanko Stepišnik (PS) je opozoril, da za reševanje podjetij in bank ni nobenega celovitega načrta. V poslanski skupini menijo, da je predlog razumno podpreti, so pa opozorili na člen, ki ureja pravice pravne osebe za upravljanje terjatev bank in ki se navezuje na zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta člen bi morali po njihovem mnenju črtati, če zakon o t. i. slabi banki na referendumu pade.

Matevž Frangež (SD) je napovedal, da predloga novele zakona o bančništvu ne bodo podprli. Med drugim so želeli, da bi rok za objavo prevzema ali izstop iz lastništva, če se delež lastnika zaradi naložene dokapitalizacije zviša nad prevzemni prag, veljal pet let. Po njihovem bi morali v njem upoštevati tudi pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.