Makedonska vojska tudi danes nadaljuje s topniškim obstreljevanjem pobočij nad Tetovom in Tanuševci blizu meje s Kosovom. Po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug pa naj bi albanski skrajneži okoli polnoči in zgodaj davi napadli Tetovo iz šestih smeri, tudi dveh novih, makedonska policija pa je na napade odgovorila. Po drugih podatkih pa naj bi bilo v Tetovu zjutraj mirno. Med policijsko uro od 19. ure sinoči do 6. ure davi je na ulicah Tetova krožilo več policijskih patrulj zaradi suma, da je več terorističnih skupin v mestu pripravljenih na diverzantske akcije. V Tetovu so še vedno zaprte vse šole in tovarne, prebivalci mesta pa lahko osnovne življenjske potrebščine kupijo le v nekaterih trgovinah. Po poročanju Tanjuga makedonske policijske in vojaške enote danes še ne bodo izvedle zaključne operacije proti Osvobodilni narodni vojski. Do akcije naj ne bi prišlo pred vrnitvijo makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega iz Stockholma, kjer se udeležuje vrha Evropske unije.
Nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligorov pa je napovedal, da se razmere v državi ne bodo tako hitro umirile, saj naj bi se albanski skrajneži na akcije dolgo in temeljito pripravljali. Gligorov ni prepričan, da so se policijske enote sposobne upreti skrajnežem, prepričan pa je, da je vojska dobro opremljena in močnejša od skrajnežev. Vladi se ni treba pogovarjati s skrajneži, ki so izvedli napad na suvereno državo, je še dejal Gligorov in poudaril, da se medetnična vprašanja lahko rešijo na pogovorih makedonske vlade z legitimnimi predstavniki Albancev v Makedoniji, to pa so vodje njihovih političnih strank. S strani mednarodne javnosti pa hkrati z makedonskimi vojaškimi uspehi narašča tudi pritisk na makedonsko vlado, da z lokalnimi albanskimi politiki čimprej sklene dogovor. Akcija makedonskih oblasti, s katero so s topniškim obstreljevanjem uspešno pregnali uporne Albance v gore, je po besedah lorda Robertsona "marginalizirala moč upornikov". Generalni sekretar zveze Nato George Robertson meni, da je država sicere še vedno na robu vojne, vendar je v zadnjih treh dneh vlada prevzela nadzor nad situacijo. Po njegovem je sedaj na makedonski vladi, da prisluhne pritožbam albanskih politikov. Pri tem je omenil tri voditelje - Ibrahima Rugovo, voditelja Demokratične lige Kosova, in dva nekdanja voditelja Osvobodilne vojske Kosovo, Hašima Thacija in Ramuša Haradinaja - ki so pozvali upornike naj položijo orožje in vrnejo na svoje domove.
Ameriški predsednik George W. Bush je včeraj na srečanju z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom v Washingtonu ostro obsodil nasilje albanskih skrajnežev v Makedoniji in dejal, da skrajneži s svojimi akcijami ne pomagajo albanski manjšini, kot sicer sami mislijo. Annan pa je Busheve besede še podkrepil z izjavo, da bodo makedonski vladi pomagali v njenih prizadevanjih za zatrtje upora. Ameriški zunanji minister Colin Powell je že pred tem Makedonijo pozval, naj izpolni zahteve albanske manjšine. Mednarodna podpora makedonskim oblastem je prišla tudi z zasedanja evropskih voditeljev v Stockholmu. Na vrhu EU so potrdili, da bodo že prihodnji mesec z makedonsko vlado podpisali dogovor o stabiliziranju odnosov in povezovanju, kar je lahko prvi korak k morebitnemu članstvu.
