ZSSS: Slovenija mora počrpati več evropskih sredstev

Sloveniji zaradi slabega črpanja evropskih sredstev na področju operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture grozi izguba do 400 milijonov evrov, so danes opozorili v ZSSS. Vlado so zato pozvali, naj takoj sproži postopke za prenos teh sredstev na operativni program razvoja človeških virov oz. aktivno politiko zaposlovanja.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je opozoril, da Sloveniji v finančni perspektivi 2007–2013 za kohezijsko politiko pripada 4,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Od tega je po njegovih besedah za razvoj okoljske in prometne infrastrukture namenjenih skoraj 1,6 milijarde evrov, ki pa jih država zaradi problemov, kot so javno naročanje, projektna dokumentacija, zagotavljanje lastnih virov in birokratski postopki, očitno ne bo uspela v celoti počrpati. Tudi sicer nimamo več prave "gradbene operative" za velike projekte, saj smo jo "uničili", je dodal.

V tej luči je Semolič spomnil na oceno Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), da bi lahko Slovenija na tem področju izgubila od 300 do 400 milijonov evrov sredstev.

"Ne govorimo o milijonih, temveč stotinah milijonov evrov," je Semoliča dopolnil izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić. Da bi ponazoril, kako veliko denarja je to, je pojasnil, da je Slovenija v letošnjem in prihodnjem letu za aktivno politiko zaposlovanja (APZ) namenila 155 milijonov evrov ter da so bili posamezniki in gospodinjstva zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ in drugih varčevalnih ukrepov ob 131 milijonov evrov.

ZSSS vlado poziva k prenosu sredstev

Glede na to, da je bilo v Sloveniji januarja že več kot 124.000 brezposelnih, ZSSS vlado poziva, naj vsaj del teh 300 do 400 milijonov evrov z operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture preusmeri na operativni program razvoja človeških virov, da se jih bo lahko črpalo za APZ.

Položaj, v katerem na eni strani sredstva ležijo, na drugi pa jih kronično primanjkuje, je Lukić označil za čudnega. Poudaril je, da bi lahko s prenosom sredstev znižali stopnjo brezposelnosti, pri tem pa spomnil, da je iz nedavnega dokumenta Evropske komisije razvidno, da vsak dodaten odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga država vloži v socialne inovacije, tudi APZ, pomeni 1,7-odstotno večjo zaposlenost.

Po Lukićevih besedah je sicer ministrstvo za delo za prenos virov prosilo že pred meseci, a od ministrstva za infrastrukturo in prostor ni dobilo nobenega odgovora. "Toliko o tem, kako resorji med seboj sodelujejo," je bil kritičen.

Ministrstvo: Predlog dober, a formalno neizvedljiv

Na gospodarskem ministrstvu so v odzivu na zahtevo ZSSS priznali, da je črpanje na področju velikih prometnih in okoljskih projektov nezadovoljivo. Težave identificirajo in skupaj z drugimi ministrstvi tudi odpravljajo, so zatrdili.

Predlog sindikatov glede prenosa sredstev so ocenili kot dober, a "formalno žal neizvedljiv". "Vsekakor pa tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da bi bilo treba okrepiti politiko naložb v človeške vire, zato bomo rešitve v tej smeri iskali v programiranju prihodnjega programskega obdobja 2014–2020," so napovedali.

Izpostavili so še, da je področje izvajanja evropske kohezijske politike 2007–2013 "absolutna prioriteta aktualne vlade", ki bo naredila vse, da Slovenija do konca leta 2015, ko je zadnji čas za črpanje, ta sredstva maksimalno izkoristi.

Skladno s tem so na ministrstvu že opredelili nekatere aktivnosti. Kot so pojasnili, bodo sredstva v okviru posameznega operativnega programa, kjer je črpanje slabše, prerazporedili na vsebine v njegovem okviru, kjer je mogoče doseči boljše gospodarske učinke.

Poleg tega bodo pospešili pripravo zahtevkov za povračilo za Evropsko komisijo, s čimer naj bi zagotovili tekoče prilive v državni proračun, povečali nadzor nad projekti s podrobnejšim spremljanjem izvajanja posameznih stopenj, aktivirali proste pravice porabe za izvedbo projektov z ustrezno stopnjo pripravljenosti, kar bo omogočalo takojšnji začetek njihove izvedbe, in nadaljevali z aktivnostmi za skrajšanje in poenostavitev administrativnih postopkov.