Zmanjšanje vrednosti nepremičnine v letu 2014 mogoče le z ugovorom

Vlada pripravlja predlog sprememb in dopolnitev zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Oblikovala je svet za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin, ki je včeraj na seji obravnaval in podprl temeljne rešitve predlaganih sprememb, ki jih je podalo ministrstvo za finance.

Davek na nepremičnine bo uveljavljen s 1. januarjem, vendar pa se je izkazalo, da se v nekaterih primerih posplošena tržna vrednost pomembno razlikuje od dejanske tržne vrednosti. Delovni osnutek novele zakona, ki je do 27. decembra v javni razpravi, zato predvideva, da bo mogoče v posebnih okoliščinah posplošeno tržno vrednost nepremičnine za omejeno obdobje spremeniti.

Prihodnje leto bodo davčni zavezanci lahko uveljavljali znižanje davčne osnove na podlagi posebnih okoliščin samo s pritožbo na davčno odločbo, v naslednjih letih pa tudi zunaj samega postopka odmere davka. O priznanju posebnih okoliščin bosta na prvi in drugi stopnji odločali strokovni komisiji, ki bi ju imenoval minister za infrastrukturo in prostor. Komisiji bosta lahko od zavezanca zahtevali tudi predložitev dodatnih dokazil, zahteve za upoštevanje posebnih okoliščin za posamezne nepremičnine pa bodo lahko vlagale tudi lokalne skupnosti in geodetska uprava sama.

Svet meni, da bi morali natančneje določiti nepremičnine, ki so javno dobro in so oproščene plačila davka. Hkrati svet meni, da se različni drugi javni objekti v lasti države ali občin za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin in obdavčitve ne štejejo za javno dobro. Sem spadajo šole, vrtci in športni objekti.

Svet je predlagal tudi priznavanje posebnih okoliščin, ki začasno ali trajno vplivajo vrednost posameznih nepremičnin in niso bile vključene v sedanje modele množičnega vrednotenja nepremičnin. Tako bi lahko vrednost znižali zaradi naravnih in drugih nesreč. V okviru tega bi se vrednost nepremičnine spremenila, če bi posebna okoliščina za več kot 50 odstotkov vplivala na vrednost nepremičnine, vrednost pa bi se zmanjšala na podlagi strokovne ocene strokovnjaka, strošek izdelave te ocene pa bi plačal davčni zavezanec sam.

Podprte so bile tudi dopolnitve zakona glede ureditve oddajanja nepremičnin v tržni najem. Geodetska uprava bo pri upoštevanju najemnih pogodb upoštevala samo pogodbe, pri katerih najemnina ne bo za več kot 50 odstotkov odstopala od poprečne najemnine za enakovrstne nepremičnine (stanovanja, poslovne prostore) glede na posamezno lokacijo. Sicer se bo takšen najem obravnaval kot najem z drugačno razvrstitvijo nepremičnine za obdavčitev. Takšno rešitev so podprli na podlagi podatkov geodetske uprave, da so lastniki v zadnjem času prijavili veliko najemnih pogodb za simbolično najemnino, kar po mnenju Sveta ni dopustno šteti za normalni tržni najem.

V zvezi z izvajanjem zakona o davku na nepremičnine so obravnavali tudi odprta vprašanja razvrščanja zemljišč. Ugotovili so, da številne občine do zdaj geodetski upravi sploh niso sporočile razvrstitve zemljišč za gradnjo, v več primerih pa so že po nepopolnem pregledu ugotovljene številne nepravilnosti.

Ugotavljajo, da obstaja resna možnost večjega izpada proračunskih prihodkov zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve nalog občin, ki bodo posledično povzročile tudi neenakopravnost posameznih davčnih zavezancev glede davčne osnove in s tem odmere višine davka. V prihodnjih dneh bodo vladi posredovali tudi prvo nepopolno oceno možnega izpada proračunskih prihodkov zaradi omenjenih problemov pri razvrščanju zemljišč s predlogom dodatnih organizacijskih in finančnih ukrepov za čim bolj dosledno razvrščanje.