Zgodba o dveh mestih

Znamenita institucija, pristan in navdih za študente, umetnike, filozofe in vse ostale ljubitelje knjig, se seli. Najemnina, ki je zdaj 23.000 dolarjev mesečno, se lastniku stavbe ne zdi več primerno visoka. ''New York se zadnja leta vrti samo okoli denarja, nič drugega ni več pomembno. Umetniki, običajni ljudje, tukaj ne moremo preživeti. New York je mesto za bogataše,'' je z vidno grenkobo pripovedoval Abe, po duši umetnik, po sili razmer terapevt. Ne rosno mlad se spomni drugačnega New Yorka, downtowna, ki je vrvel od ustvarjalnosti. Danes so ulice East Villagea, Soha, Lower East Sidea zavzeli tisti z globokimi žepi. Barvite butike in male trgovine nadomeščajo trgovske verige in luksuzni butiki. Ti še zmorejo plačevati podivjane najemnine.

''Je kriv nekdanji župan Bloomberg?'', vprašam Abea za mnenje o vladavini milijarderskega Newyorčana. Ta je po spošnem prepričanju dovolil razprodajo mesta nepremičninskim mogotcem, ki neusmiljeno rušijo preteklost in postavljajo nove in nove steklene luksuzne stavbe. Toda prevladuje mnenje, da je Michael Bloomberg le pospešil spremembo nekdaj drzne in robate metropole, predvsem Manhattna, v zloščeni Disneyland. Pri priljubljenem newyorškem blogu so preobrazbo New Yorka prikazali na prav poseben način. Sešteli so, koliko barov, restavracij in prodajaln je po desetletjih delovanja izginilo v času Bloombergove vladavine. In na koncu izračunali, da je dvanajst let Bloombergovega županovanja izbrisalo 6.926 let mestne zgodovine.

Toda New York je bil vedno nekaj posebnega zaradi popolne nesimentalnosti do starega. In odprtosti za spremembe. Nič in nihče v tem trdem mestu ni nenadomestljiv. Takšno razmišljanje morda poganja napredek, toda meja med njim in razdiralnostjo je tanka. Danes, ko turisti občudujejo elegantno postajo Grand Central, ki je lani praznovala stoletnico in skozi katero letno potuje kar 82 milijonov ljudi, je težko verjeti, da je mesto leta 1954 dalo jasen ukaz: porušite jo in zgradite razkošno 80 nadstropno stolpnico. Toda Newyorčani so s pomočjo nekdanje prve dame Jackie Kennedy rešili danes eno bolj prepoznavnih znamenitosti mesta.

''Ah, ljudem je vseeno, ni jim mar. Američani ne cenimo zgodovine, ničesar,'' vztraja Abe. Toda za knjigarno St. Mark's so Newyorčani darovali že več kot 32.000 dolarjev, da bi ji pomagali pri selitvi. Pred leti so pred rušenjem rešili staro železniško progo, ki se nad pločniki in prometnicami vije ob reki Hudson in danes kot nadzemni park Highline postaja ena največjih in najbolj originalnih znamenitosti mesta. Morda je še upanje, rečem Abeu. Kajti preteklost je vedno prekrita s tančico nostalgije, ki povzroči pozabo neprijetnih dejstev. Denimo, da je bil New York nekdaj prestolnica kriminala, mamil in umorov. Še leta 1990 jih je bilo v mestu več kot 2.200. Lani rekordno nizko število – 333.

Zato preteklost ni zgolj romantična. A se zdi, da je zdaj moderno udrihati po New Yorku in javno razglašati kulturni zaton mesta. Pevec Moby, rojen Newyorčan, je v javnem pismu pojasnjeval, zakaj se je odselil v Los Angeles. Mesto, v katerem se tudi tisti, ki zaslužijo 150.000 dolarjev letno, počutijo revni, ni primerno za ustvarjanje, pravi. Ter da se poveličuje kultura uspeha, v kateri zdrs ni dovoljen. David Byrne, ustanovitelj skupine Talking Heads, je javno oznanil, da bogataši uničujejo ustvarjalni utrip New Yorka in da ta ni več umetniška prestolnica. Glasbenica Patti Smith pa je mladim umetnikom celo svetovala – če želite uspeti, ne iščite sreče v New Yorku. Pojdite v Detroit.

A Veliko jabolko ni tako preprosto in enoznačno. Za mlade in manj mlade, željne uspeha in dogodivščin, je še vedno edini pravi cilj. Kritiki pozabljajo, da ostaja mesto neskončne energije in navdiha, neomejenih možnosti in presenečenj. Metropola, ki nudi vse, včasih je treba le malce popraskati po bleščeči površini in pogledati globlje. Ali pa brezsramno uživati v odsevu blišča. Današnje Patti Smith resda ne dozorevajo več v klubih East Villagea, ampak v Bushwicku. Raste nov New York, ki ga ni mogoče več enačiti le z Manhattnom. Na zemljevidu sveta je Brooklyn, prihaja tudi Queens. In resnica je, da Bloombergova dediščina niso le luksuzne novogradnje. Newyorčani so dobili kolesarske steze, čistejši zrak, številne parke, urejena obrežja in prireditve na prostem, kjer nihče ne zaračunava mastne vstopnine

New York je zapleten in zahteven. Zato je morda celo dobro, da so mnogi malce jezni. To namreč spodbuja razpravo o prihodnosti mesta, ki za milijone nikdar ni in ne bo izgubilo pridevnika 'sanjsko.' Pa čeprav v realnosti boleče naraščajo razlike med bogatimi in vsemi ostalimi. A Newyorčani so že poslali sporočilo. V mestno hišo so izvolili župana Billa de Blasia. Na bogataškem Upper East Sideu ga vneto zmerjajo s socialistom, njegovo ime izgovarjajo s stisnjenimi zobmi. Še posebej, odkar v enem od snežnih neurij letošnje neskončno dolge zime s pluženjem snega ni začel pred luksuznimi stavbami na Peti aveniji.