Žerjav bi se z Žurejem 'razšel' v vsakem primeru

Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani se je danes začela obravnava tožbe nekdanjega direktorja Urada za intelektualno lastnino Jurija Žureja proti ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Danes je bil zaslišan nekdanji minister Radovan Žerjav, obravnava pa se bo nadaljevala novembra.

Tedanji minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Žerjav, ki je odpoved podpisal, je danes dejal, da ga je njegov predhodnik Mitja Gaspari na težave na uradu opozoril že ob primopredaji poslov ob nastopu funkcije ministra.

Kot je poudaril, je, da bi vse potekalo, tako kot mora, odredil dodatno preverjanje obtožb proti Žureju, ki nekdanjega direktorja urada bremenijo kaznivih dejanj šikaniranja in mobinga na delovnem mestu.

Žerjav je dodal, da bi se z Žurejem v vsakem primeru "razšla", saj se poslovno nista ujela, kar je očitno tudi iz dejstva, da je Žurejev predlog, da bi urad lani za delovanje prejel 100 odstotkov višji proračun, Žerjav takrat označil za "neresno in neodgovorno" dejanje.

Kot je še povedal, se sam konkretno z očitki tožniku ni ukvarjal, saj je nemogoče, da bi se minister vmešaval v vsak postopek. Sam je odpoved le podpisal, postopek pa so vodile strokovne službe.

Tanja Salecl z ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ki je bila predsednica komisije, ki je ugotavljala okoliščine v zvezi z očitki tožniku, je povedala, da komisija z ministrom ni imela nobenega stika niti mu ni ustno poročala o svojih ugotovitvah.

Kot je še povedala, je komisija pri delu razpolagala le z dokumentacijo, ki jo je prejela s strani ministrstva. Poleg tega je imela na voljo tudi podatke, pridobljene v pogovorih z delavci, sama pa drugih dokazov ni iskala. Kot je dejala, naj bi komisija obravnavala osem oseb, ki pa so hotele ostati anonimne, ker so se bale izpostaviti.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Žureju sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vročilo maja lani. Razlog je bil kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu.