ZDA: Če nam ne izročijo Snowdna, bo to poslabšalo bilateralne odnose

Za vsako izmed točk obtožnice je zagroženih do 10 let zapora. Snowden se je že pretekli mesec zatekel v Hongkong, ZDA pa so že pripravile zahtevo za njegovo izročitev. Snowden naj bi se pripravljal na selitev na Islandijo, ki z ZDA nima podpisanega sporazuma o izročanju tujih državljanov.

Podatke, ki jih je Snowden izdal medijem, sta prva objavila britanski časopis The Guardian in ameriški Wall Street Journal. Ti podatki razkrivajo, kako ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) nadzira telefonske pogovore in internetni promet. Hkrati je Snowden razkril tudi, da ameriške obveščevalne službe vdirajo v kitajska omrežja.

Kot je povedal, se je za razkritje teh informacij odločil zaradi nenehnih laži, ki so jih obveščevalne službe ponujale kongresu. Prav izdaja teh podatkov pa je velika sramota za administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame.

Predstavniki ameriških oblasti so od takrat začeli zelo odločno zagovarjati potrebo po nadziranju telefonskih pogovorov in spletnega prometa. Direktor NSA Keith Alexander je kongresu celo sporočil, da so na podlagi programa za nadziranje Prism že preprečili več terorističnih napadov.

Demokratski senator Bill Nelson je vložitev ovadbe pozdravil. "To sem vedno jemal za izdajalsko dejanje. Upam, da ga bodo hongkonške oblasti prijele in izročile ZDA," je dejal.

Britanci "še hujši" od Američanov

Snowden je v najnovejšem pogovoru za časopis Guardian dejal, da britanska obveščevalna služba (GCHQ) zbira in hrani velike količine elektronskih sporočil, izjav na Facebooku, spletne zgodovine in pogovorov, ki jih deli z NSA.

GCHQ je po njegovih besedah tajno pridobil dostop do omrežja, prek katerega potekajo telefonski pogovori in spletni promet po vsem svetu. Obveščevalna služba je začela tudi obsežen proces spremljanja občutljivih osebnih informacij, ki jih deli z NSA, je razkril Snowden.

Britanska obveščevalna služba prek optičnih kablov zbira in hrani podatke za mesec dni, ki jih potem lahko analizira s programom, imenovanim Tempora. "To ni le ameriška težava. Globoko vpletena je tudi Velika Britanija," je dejal Snowden in poudaril, da so Britanci pri zbiranju in nadziranju podatkov "še hujši" kot Američani.

Program Tempora naj bi izvajali 18 mesecev. Dve ključni veji programa britanske agencije se ukvarjata z nadzorom spleta in globalnih telekomunikacijskih sistemov. Britanska obveščevalna služba naj bi tako samo lani vsak dan obravnavala 600 milijonov telefonskih "dogodkov".

Po Snowdnovih besedah naj bi maja lani podatke nadziralo okoli 300 analitikov v britanski obveščevalni službi in 250 analitikov NSA. S pomočjo tovrstnega nadzora naj bi britanske oblasti lani aretirale britansko teroristično celico, prijele pa naj bi tudi več oseb, ki so načrtovale teroristična dejanja, in tri osebe, ki so nameravale izvesti napade v Londonu pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2012.