Pobudnik je izpodbijal navedena akta, ker je menil, da 28 poslancev DZ ni bilo izvoljenih v skladu z ustavo. Po njegovem ustava v drugem odstavku 80. člena določa, da se poslanci DZ volijo z neposrednim glasovanjem. Po njegovem "volilni (ustavni) zakon" ne precizira veljavnega volilnega sistema, temveč vsiljuje nedemokratični mešani sistem neposrednih in posrednih volitev, ki je zaradi tega sam po sebi ničen in neobstoječ. Zato je pobudnik menil, da ni razloga, da bi "protiustavni" ustavni zakon sploh izpodbijal. S tako ureditvijo naj bi mu bila neposredno kršena njegova ustavna pravica do neposrednega glasovanja v DZ in je zato svojo pobudo opiral na 15. člen ustave, ki v prvem odstavku določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Iz poročila o izidu rednih volitev poslancev v DZ naj bi bilo 28 mandatov podeljenih na podlagi posrednih volitev, kar naj bi bilo v nasprotju z voljo večine volivcev. Zato je predlagal, naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih aktov, ugotovi njuno neustavnost in ju razveljavi. Pobudnik je navedel, da daje pobudo kot državljan Slovenije, ki ima pravni interes za "objektivno in subjektivno nediskriminatorno spoštovanje določil veljavne ustave".
Po mnenju ustavnega sodišča izpodbijano poročilo in sklep o potrditvi mandata vsem poslancem DZ nista predpisa ali splošna akta za izvrševanje javnih pooblastil, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati z zahtevo ali s pobudo. Ustava sicer kot posebno pravno sredstvo proti odločitvi DZ določa pritožbo na ustavno sodišče, ki jo lahko vloži vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ki je v skladu z zakonom o volitvah v DZ predhodno že vložil pritožbo na DZ zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov. Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva odločitve DZ. Ustavno sodišče pa lahko razveljavi odločitev DZ, če ugotovi, da je pritožba utemeljena in da je odločitev DZ v nasprotju z ustavo in zakonom. V tem primeru odloči o potrditvi poslanskega mandata. Krog upravičenih pritožnikov je izrecno določen in omejen samo na tiste kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v postopku že uveljavljali svoje pravice, tj. vložili zgoraj omenjeno pritožbo. Ker je očitno, da pobudnik ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe, ustavno sodišče njegove pobude ni obravnavalo kot morebitne pritožbe v smislu 69. člena zakona o ustavnem sodišču. Ker ustavno sodišče ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov na podlagi vložene pobude, je pobudo zavrglo.
