Kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) naj bi po poročanju časnikov Večer in Delo našla dokaze za sum, da sta se za posel z radarji Mestna občina Maribor na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem in podjetje Iskra Sistemi dogovorila vnaprej. A ker sta bila kriminalista razrešena, se bo preiskava primera najverjetneje dodatno časovno zavlekla.
Kriminalistoma je primer odvzel začasni vodja NPU Karol Turk, ki je za Večer povedal, da je na NPU res prišla anonimna prijava o kriminalistih, ki se ukvarjata s primerom, in da bo treba navedbe v njej preveriti. "Če se bo izkazalo, da sta kriminalista dejansko storila kaj narobe, kakor piše v anonimki, bomo zoper njiju ustrezno ukrepali, seveda pa moramo najprej z njima opraviti razgovore in zadevo preiskati," je povedal.
Po neuradnih navedbah naj bi v anonimni prijavi kriminalistoma med drugim očitali, da se neprimerno vedeta do zaposlenih na mariborski občini, omenjali pa naj bi tudi sum podkupovanja.
Mariborski župan Andrej Fištravec z zadevo ni uradno seznanjen, poudaril pa je, da je "interes občine, da se radarska zgodba natančno razišče in da institucije sistema, kamor spada tudi NPU, opravijo svoje delo".
Preiskovalci NPU so se na občini mudili sredi maja in, kot je dejal župan, je od občinskih uslužbencev pričakoval, da bodo s kriminalisti sodelovali. "Ko so odhajali, so povedali, da so maksimalno sodelovali, da so imeli dobre pogoje za delo, in to je bilo zame bistveno," je Fištravec dejal v izjavi za medije.
Poteka preiskave ni želel komentirati, iz lastnih izkušenj pa meni, da se anonimke pojavijo vedno, ko se stori kak korak v boju s "hobotnico" nekdanjega župana Kanglerja. "Po mojem gre za šentflorjansko logiko, kjer se zdaj skuša preiskavo, ki je očitno dajala neke rezultate, na neki način zadržati oziroma zmanjšati njen pomen."
Eden od domnevnih očitkov na račun razrešenih kriminalistov naj bi bil ta, da so občinski uslužbenci plačali kriminalistoma kosilo. Fištravec je pojasnil, da je direktor občinske uprave kriminaliste ob njihovem obisku res povabil na kosilo, ki je občino stalo nekaj centov več kot 20 evrov na osebo, kar pa se mu osebno ne zdi sporno.
Mestna občina Maribor je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja.
Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že čez nekaj dni vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.
V javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in Iskro Sistemi je našla znake korupcije že Komisija za preprečevanje korupcije in s pomočjo državnega pravobranilstva vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe. Negativno mnenje o pogodbi je izreklo tudi računsko sodišče.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.