Med državami, v katere Slovenija izvaža svoje izdelke, je bil Egipt lani na 24. mestu, med uvoznimi državami pa je zasedel 54. mesto. V prvih sedmih mesecih letos je Slovenija izvozila v Egipt za 16,5 milijona dolarjev izdelkov, uvozila pa le za 2,6 milijona dolarjev. Med izdelki, ki jih Slovenija izvaža v Egipt, je največ papirja in kartona ter zračnih in vakuumskih črpalk, iz Egipta pa uvozi največ bombaža, soli in preje. Glavni slovenski izvozniki v Egipt so bili lani Količevo karton iz Vira, Danfoss Compressors iz Črnomlja in Bis-mark iz Maribora, osrednji uvozniki egiptovskih izdelkov v Slovenijo pa Tekstina iz Ajdovščine ter Ma.Co.T in Mako MM iz Ljubljane.
Med večjimi problemi, s katerimi se sooča Egipt, je Ahmed Nasser omenil primanjkljaj v državnem proračunu, zmanjševanje deviznih rezerv države, trenutno 3,7-odstotno inflacijo, 7,8-odstotno brezposelnost, predvsem pa primanjkljaj v blagovni menjavi s tujimi državami in v tekoči plačilni bilanci. Zelo pomembno za egiptovsko gospodarstvo je sodelovanje v gospodarski skupini za skupni trg držav vzhodne in južne Afrike COMESA. Gre za trg v 21 državah s približno 300 milijoni potrošnikov. Do konca leta naj bi bile carinske dajatve med državami članicami COMESA popolnoma odpravljene in egiptovski izdelki naj bi imeli možnost nemotenega uvrščanja na trge držav članic. V tem vidi Nasser med drugim priložnost za slovenska podjetja, ki na teh trgih še niso prisotna. Izdelek, ki bo vseboval vsaj 30 odstotkov dodane vrednosti domačega izvora, bo imel v Egiptu status domačega izdelka, s tem pa možnost uvrstitve na trg držav COMESA brez dodatnih omejitev. Kot je povedal Nasser, bi lahko Slovenija v Egipt izvažala več zdravil, papirja in lesa, iz Egipta pa uvažala več čebule, česna in agrumov.
Egiptovski gost je na današnjem srečanju opozoril na dolgotrajne postopke pri prodiranju zdravil slovenskih proizvajalcev na egiptovski trg, saj morajo zdravilo najprej registrirati, nato pa ga ponuditi najpomembnejšim zdravnikom in bolnišnicam, da ga bodo ti sploh začeli predpisovati. Na potrpežljivost je Nasser opozoril tudi pri drugih postopkih, ponudil pa je pomoč pri zamudnem pridobivanju vize za poslovneže, ki redno obiskujejo Egipt. Problem za slovenske podjetnike, ki bi radi sodelovali z Egiptom, predstavlja tudi dejstvo, da Egipt v Sloveniji nima veleposlaništva. Vendar pa je njegovo odprtje po Nasserjevih besedah le še vprašanje časa. Kot je še povedal, si bo prizadeval tudi za čimprejšnjo ustanovitev slovensko-egiptovske agencije, ki bo nudila pomoč pri navezovanju odnosov slovenskih podjetnikov z egiptovskimi.
