Naslovnica

Zakonodajnega referenduma ne bo

Ljubljana, 18. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.

Pobudniki so se za zbiranje podpisov odločili, ker se ne strinjajo s pristopom, ki ga uvaja sedanja vlada, tj. z raznimi funkcijami svetnikov v vladi. S tem dejanjem pa se je zapletlo oblikovanje nove vlade, saj spremenjeni zakon o vladi ni mogel začeti veljati, zato je bilo treba ves postopek oblikovanja v tem času voditi po starem zakonu o vladi. Skupina volivcev je v obrazložitvi pobude med drugim navedla, da zakonska novela uvaja nekatere funkcije, ki nimajo jasne podlage v slovenski ustavi. Z zakonom se navidezno racionalizira organizacija in sestava vlade, dejansko pa zakon, tako podpisniki, uvaja več novih funkcij.

Zakon v 24. členu določa tudi funkcijo ministrskega svetnika, ki je po mnenju podpisnikov pobude sporna iz več vidikov. Ministrskega svetnika naj bi tako imenovala vlada na predlog premiera, pri tem pa naj bi ministrski svetnik vodil strateški svet vlade. Vloga teh svetov, ki obravnavajo vprašanja ter svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade, je pomembna, ni pa jasno definirano njihovo razmerje do posameznih ministrstev. Ministrski svetniki pa ne bi bili člani vlade in ne bi imeli glasovalne pravice, kar pomeni, da tudi ne bi nosili neposredne odgovornosti za vladne odločitve. Uvedba navedenih funkcij nima jasne podlage v ustavi, ki v 110. členu jasno določa, da vlado sestavljajo predsednik in ministri ter da so vlada in posamezni ministri v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni DZ. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se potrdi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi RS?"

Podpredsednik DZ Anton Delak je v odsotnosti predsednika DZ Boruta Pahorja določil, da se rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začne 28. novembra in izteče 18. decembra. Omenjena roka sledita določbam zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Po izteku roka za zbiranje podpisov v podporo referendumski pobudi bi moral DZ, v primeru, če bi bilo zbiranje uspešno, najpozneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma tega tudi razpisati. Pobudnikom kot kaže ne bo uspelo zbrati 40.000 podpisov, zato bo spremenjeni zakon o vladi začel veljati, in sicer dan po objavi v uradnem listu.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.