"To je še edini možen ukrep sindikata, da državi dokažemo, da nima prav," je na novinarski konferenci takoj po seji sindikata dejala njegova sekretarka Karmen Leban. Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona je utemeljila v štirih točkah. Poleg dejstva, da se Slovenija z nobenim mednarodnim pravnim aktom ni zavezala, da bo s 1. junijem ukinila prostocarinske prodajalne, je za sindikat pomenljiva gospodarska škoda, do katere bo zagotovo prišlo. Podjetja, ki naj bi prostocarinske trgovine preoblikovala v mejne trgovine z običajnimi davčnimi in carinskimi obveznostmi, za to namreč nimajo dovolj časa, je pristavila Lebanova.
"Zaradi hitrega preoblikovanja naj bi na cesti ostalo skupno 300 zaposlenih za nedoločen čas," je povzela izsledke nekaterih študij, ob tem pa opozorila, da je veliko pogodb o delu sklenjenih za določen čas in se po vsej verjetnosti ne bodo podaljševale. Kot tretjo točko utemeljitve zahteve je omenila, da zakon po njihovem prepričanju neposredno posega v gospodarsko svobodo poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost v prostocarinskih prodajalnah. "Gospodarska pobuda je svobodna, poseg pa je dopusten le v primeru, da je nujen za varstvo javnih interesov oziroma koristi," je poudarila.
Kot zadnje pa izpostavila dejstvo, da zakon ne določa postopka preoblikovanja prostocarinskih prodajaln v mejne prodajalne. "Določa le, da dovoljenje za delo prostocarinske prodajalne preneha z 31. majem 2001, ne pa tudi, kakšne bodo posledice in kakšne odškodnine naj bi država za to namenila," je še poudarila. Sindikat je namreč že ob pripravi zakona to zahteval, saj je zapiranje teh prodajaln po njihovem prepričanju ukrep države. "Do tega je prišlo zaradi politike, ne pa zaradi rezultatov gospodarjenja," je bila odločna Lebanova.
