Šinkovec je zahtevano kazen 15 let zapora utemeljil na izpovedbi Janeza Ambrožiča, ki je prisostvoval umoru Zdravka Marolta v okolici Velikih Lašč, opis dogodka pa se nahaja tudi v partizanskem zapisniku, ki so ga sestavili po Ambrožičevem povratku v partizane. Priča Antonija Kerin je povedala, da se je Levstik hvalil s številom postreljenih partizanov, med njimi pa naj bi bil tudi Marolt. Levstikov odvetnik Jože Hribernik sicer priznava, da je bil Levstik eden izmed dveh domobrancev, ki sta zajela Marolta in Ambrožiča, vendar pa trdi, da je Marolt ušel, nanj pa sta streljala oba domobranca. Na to kaže tudi domobranski dokument, ki pravi, da je bil Marolt ubit na begu. Ambrožič je po povratku v partizane moral lagati, da bi si ohranil lastno življenje, meni Hribernik.
Bratomorni spopad med partizani in domobranci je Vinku Levstiku oprtal težko dediščino. Zaradi domnevnih vojnih hudodelstev ga temne sence preteklosti po sodiščih preganjajo že desetletja. Preiskava, v kateri je bilo zaslišanih skoraj dvesto prič, se je namreč začela leta 1982. Glavna obravnava pa se je začela šele lani, obtožba pa krivdo za zavlačevanje vali na Levstika, češ da se je skrival na varnem v Italiji in da se do leta 1990 sploh ni odzival na vabila sodišča, nato pa naj bi bila sledila še politična intervencija.
Levstika je med drugimi zagovarjal celo Miha Kozinc, sprva pa je bilo v sodni mapi trinajst zadev. Čeprav kazniva dejanja vojnih hudodelstev ne zastarajo, zaradi proceduralnih razlogov, usihanja števila prič in pomanjkanja dokazov danes Levstiku sodijo le zaradi domnevnih ubojev dveh partizanov. Domnevni "črnorokec" zagotavlja, da zločinov ni zagrešil, če mu bodo krivdo dokazali, pa 75-letniku grozi do dvajset let zapora. V sodnem spopadu z ideološkim nabojem pa je pričakovati, da vsaj ena od strani z razsodbo ne bo zadovoljna in se bo pritožila. Morebiti celo na ustavno ali evropsko sodišče. Tega poglavja druge svetovne vojne torej še ne bo konec tako kmalu.
