Obrtniki opozarjajo: Davek na nepremičnine je lahko poguben

Vlada je na spletnih straneh objavila zadnji predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga bo ta teden obravnavala po nujnem postopku.

Po ocenah ministrstva za finance bo uvedba davka na nepremičnine v proračun prispevala dodatnih 205 milijonov evrov.

Kakšne so davčne stopnje?

Davčne stopnje za stavbe ali dele stavb po zadnjem predlogu znašajo:
– 0,15 odstotka za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
– 0,50 odstotka za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine (prazna stanovanja),
– 0,75 odstotka za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin (v prejšnjem predlogu je bila stopnja 0,80 odstotna),
– 0,40 odstotka za energetske nepremičnine,
– 0,30 odstotka za kmetijske stavbe (te stopnje v prejšnjem predlogu ni bilo),
– 0,50 odstotka za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.). V zadnjem predlogu so nameravali sakralne in kulturne objekte obdavčiti po 0,1-odstotni stopnji, stavbe za drugo rabo pa po 0,5-odstotni stopnji, je obrazloženo v predlogu zakona.

Za zemljišča pa so stopnje takšne:
– 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča,
– 0,07 odstotka za gozdna zemljišča,
– 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo (v prejšnjem predlogu je bila stopnja 0,80-odstotna),
– 0,40 odstotka za zemljišča za energetsko rabo,
– 0,50 odstotka za druga zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.), naštevajo v vladnem predlogu zakona.

Višja obdavčitev za črne gradnje

Za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, se davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov poveča za 0,25 odstotne točke, so zapisali v predlogu zakona.

Za trikrat se povišajo davčne stopnje za nelegalne gradnje, mora pa biti za stavbo ali del stavbe izdana inšpekcijska odločba.

V predlogu so še zapisali, da se v obdavčitev zajamejo tudi vsa kmetijska in gozdna zemljišča ter kmetijske stavbe, čemur kmetje ostro nasprotujejo. Kmetijska zemljišča in stavbe po sedanjem sistemu praviloma s tovrstno dajatvijo niso bile obremenjeni, gozdna zemljišča, ki so odprta z gozdnimi cestami, pa plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Obdavčitev se predlaga tako z vidika enakopravne obravnave kot z vidika fiskalnih ciljev zakona, vključitev v obdavčitev pa je primerna tudi zato, ker tudi te nepremičnine za funkcioniranje koristijo javno infrastrukturo. Poleg tega tudi te nepremičnine za lastnike predstavljajo premoženje, so zapisali v predlogu, ki ga je mogoče najti na spletni strani vlade.

OZS ostro proti dodatni obdavčitvi objektov za poslovno rabo

Obrtno-podjetniška zbornica je danes v odzivu na novi predlog davka na nepremičnine, ki predvideva 0,75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin, zapisala, da je nad tem predlogom razočarana.

Glede na izračune, ki so jih naredili v zbornici, se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike v povprečju povečala za 200 odstotkov v primerjavi z zdaj veljavnimi obveznostmi iz davka na premoženje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov.

OZS je pričakoval je, da bo vlada vendarle prisluhnila obrtnikom in malim podjetnikom in jih ne bo dodatno bremenila. Novi predlog je zato povsem nesprejemljiv, saj bi lahko pogubno vplival na obrtnike in male podjetnike. "Naši člani, obrtniki in mali podjetniki, enostavno ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev," so zapisali v odzivu za javnost.

Davčna svetovalka pri OZS Božena Macarol pravi, da bodo podjetniki morali dvigniti cene, s čimer bodo poslabšali svojo konkurenčno sposobnost, če pa tega ne bodo storili, potem se bo z novim ukrepom znižal njihov dobiček ali pa bo celo povzročil izgubo ter tako okrnil investicijsko sposobnost in zmožnost zaposlovanja.

Opozarjajo še, da je predvidena obdavčitev nepremičnin povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta Evropske unije za reševanje finančne krize v Sloveniji, ki predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja.

GZS predlog zakona načelno podpira

Nasprotno pa v Gospodarski zbornici podpirajo predlog zakona o davku na nepremičnine, ker pomeni "uzakonitev doslej neizkoriščene rezerve prihodkov državne blagajne". "Vendar pogojno. Od vlade vseskozi zahtevamo, da davek za poslovne subjekte v povprečju ne sme presegati dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, razen tam, kjer ga občine niso (primerljivo) obračunavale," pravijo na GZS.

Za gospodarstvo je po mnenju zbornice bistveno določilo novele zakona, ki blokira pravice občin za dvig stopnje že za leto 2014 in za leta do ponovne rasti bruto domačega proizvoda, dodajajo. Po navedbah GZS bi to pomenilo nepredvidljivo in nekontrolirano breme preseganja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar gospodarstvo odločno zavrača.

V zvezi s stopnjami za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin v letu 2014 ne pričakujejo vidnejših pospeškov prometa z nepremičninami, zagotovo pa bodo močno prizadele investitorje neprodanih stanovanj na zalogi v že tako kritičnem in skrčenem gradbenem sektorju, pravijo.

"Morda bodo ob tem obremenitve zaradi obdavčitve posamezne stanovanjske enote, ne vrednosti celotnega stanovanjskega bloka 'na zalogi' v vrednosti nad 500.000 evrov, k manjši obremenitvi kaj prinesle. Ni pa po prvih informacijah to dovolj jasno opredeljeno. Je pa lahko za mnogo investitorjev, ki so s temi nepremičninami zapirali terjatve do insolventnih kupcev, tudi usodno," opozarjajo.

Bodo občine morale plačevati tudi za svoje nepremičnine?

Na podlagi predloga zakona bi občine v prehodnem obdobju prvih treh let davka prejemale enak znesek, kot so ga v letu 2012 pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako ne bodo imele vpliva na višino stopenj. Občine bi lahko nato z letom 2017 posamezne stopnje v celoti znižale ali zvišale za do 2,5-krat.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je opozoril, da je pomembno vprašanje, ali je v to vključeno tudi plačilo davka na nepremičnine v lasti občin. Če bi morale občine davek plačati, bi bil lahko priliv v primerjavi z dosedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča tudi do četrtino nižji, pravi Smrdelj.

Glede višine predlaganih davčnih stopenj pa je povedal, da bo prišlo do velikih nihanj, navzgor in navzdol, v primerjavi s sedanjim nadomestilom – ponekod bo treba plačati precej več, ponekod pa precej manj davka. Opozarja tudi na morebitne težave s podatki v evidencah in ocenjuje, da bo pritožb veliko.

Kmetje čakajo na nov sestanek s predstavniki vlade

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je v odzivu na omenjeno obdavčitev dejal, da se bodo s pripravljavci zakona znova sestali v začetku prihodnjega tedna, in to tudi če bo vlada sedanji predlog sprejela. V nasprotnem primeru bodo predstavniki kmetijskih organizacij sklicali pristojne organe in se odločali o korakih naprej, je dodal. Znano je, da se priprave na morebitni vseslovenski protest kmetov nadaljujejo.

Predstavniki kmetov so načeloma zadovoljni le s predlogi obdavčitev za gozdove. "Pa še to le pogojno, če bi bila kapica nižja, saj pridemo na približno enako vsoto, kot je bilo zdaj plačano nadomestil za uporabo gozdnih cest," je poudaril Žveglič. Predlagane stopnje obdavčitev kmetijskih zemljišč in objektov so za Žvegliča še vedno previsoke.