Na celjskem okrožnem sodišču se je danes začelo sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, ki je v zadevi Betnava osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU.
Krašovec pravi, da ni kriv, kar bo skušal dokazati z zagovorom. Dejal je, da je zavezan resnici in napeljevanja h kaznivemu dejanju ni storil.
Če bo spoznan za krivega, pa Krašovcu, ki ga je Cerkev kazensko premestila v benediktinski samostan Šentpavel v Avstriji, grozi do osem let zapora.
Psihološko naj bi vplival na direktorico Betnave in na svojega pomočnika
Tožilec Krašovcu očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in na svojega pomočnika Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so to uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
En izmed zagovornikov Krašovca Velimir Cugmas je na obravnavi dal obsežen ugovor pravne narave, iz katerega izhaja, da Krašovec očitanega kaznivega dejanja ni storil oziroma se njegovo početje ne more opredeliti kot kaznivo. Po Cugmasovi oceni že omenjeni Mariničeva, Ekart in Bogatin, ki so s tožilcem sicer sklenili sporazum o priznanju krivde, sploh niso storili kaznivega dejanja.
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.
Najvišja kazen je doletela Hildo Tovšak
Sodnica Romana Gradič je nekaterim obdolženim že izrekla sodbo. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila obsojena na petletno zaporno kazen. Ker je sodba v zadevi Čista lopata postala pravnomočna in je Tovšakova priznala krivdo tudi glede blagajne vzajemne pomoči, ji je sodnica potem izrekla enotno kazen sedem let in pol zapora.
Nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Bogatin na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1460 urami družbeno koristnega dela. Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.