Danes začenjajo veljati trije zakoni s področja javnega naročanja, ki jih je vlada pripravila z namenom poenostavitve postopkov na tem področju. Obeta si tudi večjih prihrankov. Ob tem naj bi javna naročila postala dostopnejša za mala podjetja, konkurenca med ponudniki pa večja. Tudi za javna naročila s področja obrambe zdaj velja nov zakon.
Z novelama krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter novega zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti se bo vzpostavil preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja, so prepričani na finančnem ministrstvu.
Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik. S tem se bodo stroški ponudnikov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja znižali.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana v posebnem informacijskem sistemu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila. Tako bodo nepotrebnega administriranja razbremenjeni tako ponudniki kot tudi naročniki in organi, ki vodijo uradne evidence. Ministrstvi za finance in za javno upravo morata ta informacijski sistem vzpostaviti v letu dni.
V zakone je po novem vgrajen tudi nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje obseg predmeta oz. vrednosti pogodbe. Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t. i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih.
Začel veljati zakon tudi o ratifikaciji poroštvene pogodbe za Teš 6
Potem ko je državni zbor 21. decembra prižgal zeleno luč zakonu o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je omenjeni zakon danes začel veljati. Skladno z zakonom bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB. Zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB za šesti blok šoštanjske termoelektrarne je bil namreč objavljen v sobotnem uradnem listu, veljati pa je začel danes.
DZ je zakon o državnem poroštvu za projekt Teš 6 sprejel julija. V njem je zapisano, da bo država jamčila za posojilo pri EIB, če bo Teš izpolnil določene pogoje. Eden od njih je, da cena projekta ne sme preseči sedanjih 1,3 milijarde evrov.
Poroštveno pogodbo za Teš 6 so nato konec novembra podpisali ministrstvo za finance, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter vodstvo Teša. V tem je predpisana maksimalna končna vrednost projekta, najvišja cena premoga, skrajni rok za končanje projekta ter maksimalne emisije Teša 6 in obstoječih blokov. Če to ne bo izpolnjeno, so sankcije denarna kazen ter odstop vodstva Teš in vodstva projekta.
Poroštvena pogodba med Slovenijo in EIB med drugim določa, da Slovenija nudi poroštvo za izplačilo glavnice in obresti, a ne več kot 130 odstotkov glavnice, torej ne več kot za 572 milijonov evrov.
S tem je država izpolnila vse obveznosti, da bo do črpanja posojila, za katerega sta se dogovorila Teš in EIB, ki je zanj zahteval poroštvo države, lahko prišlo. EIB in Teš sta namreč 22. aprila 2010 podpisala finančno pogodbo za 440-milijonsko posojilo ob pogoju državnega poroštva. Ob tem je 110 milijonov evrov kredita od skupaj 550-milijonskega, ki ga za Teš 6 namenja EIB, zavarovanega s komercialnimi jamstvi.
Kot so ob potrditvi zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB za šesti blok ocenili v Tešu, bodo glede na postopke posojilo črpali konec januarja 2013.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.